razvijanje proÅ¾nosti zaposlovanja v sloveniji - Fakulteta za upravo ...

More documents

Recommendations

Info

Iz tabele je razbrati, da največji delež s to obliko zaposlitve predstavljajo, tako v Sloveniji,kot v EU-27, ženske. Po ugotovitvah Veršave (1996, str. 619) je večina delavcevzaposlenih za krajši delovni čas iz individualnih potreb. Torej so zaposleni za krajši delovničas zaradi nezmožnosti za opravljanje dela s polnim delovnim časom, zaradi bolezni,invalidnosti ali delne upokojitve. Nekaj (predvsem ženske) pa se jih za to obliko odločizaradi starševstva oziroma družinskih obveznosti.Po podatkih SURS (2011) ima najvišji delež oseb, zaposlenih z delovnim časom, krajšimod polnega, že vrsto let Nizozemska, in sicer čez 50 %. K temu največ prispevajoženske, saj jih 70 % dela z delovnim časom, krajšim od polnega. V Sloveniji je takihžensk, ki delajo z delovnim časom, krajšim od polnega, 12 %, eden od razlogov za to paje mreža varstva otrok, pa tudi sorazmerno enostavno usklajevanje družinskega inpoklicnega življenja, podaljšano bivanje v šoli, urnik dela in ne nazadnje tudi sobivanje vveč generacijskih družinah. Zaposlitev s skrajšanim delovnim časom je največkratpogojena z določenimi pravicami delavcev v zvezi z zdravstvenimi težavami alistarševskimi obveznostmi.Delež zaposlenih za krajši delovni čas se sicer iz leta v leto povečuje, manjši padec jeopaziti leta 2010 in 2011, vendar je iz različnih podatkov Eurostata in Statističnega uradaRS razbrati, da je ta oblika zaposlitve še vedno pretežno namenjena invalidom, starejšimosebam in ženskam. Vzrok je lahko neprilagodljivost sistemov socialne varnosti fleksibilniobliki zaposlitve oziroma v manjši varnosti za zaposlene s krajšim delovnim časom, manjšiplači, manjšim možnostim izobraževanja, usposabljanja ter napredovanja in dejstvo, da sodelne zaposlitve relativno drage za delodajalce. Ženskam pa lahko zaposlitev s krajšimdelovnim časom prinese določene prednosti, saj jim včasih takšna oblika pogodbepredstavlja edino možno obliko zaposlitve, omogoča jim večjo prilagodljivost in ravnovesjemed delom in družino. Podrobna analiza razvijanja možnosti zaposlovanja s krajšimdelovnim časom v Sloveniji, z namenom spodbujanja usklajevanja dela z družino jepredstavljena v poglavju 4.2.3.Po podatkih Statističnega urada Evropske unije, ki jih je objavila Evropska komisija vpublikaciji (Employment in Europe, 2010, str. 71), se pojavnost dela s krajšim delovnimčasom precej razlikuje med državami članicami. V letu 2009 se je delež zaposlitev skrajšim delovnim časom v skupnem številu zaposlenih gibal od 48 % na Nizozemskem,kjer je precej višji kot v kateri koli drugi državi članici, na manj kot 4 % v Bolgariji in naSlovaškem. Slovensko povprečje se zaposlitev s krajšim delovnim časom je bilo podpovprečjem EU-27. Relativno visok delež, nad 25 % je na Danskem, v Nemčiji, naŠvedskem in Veliki Britaniji, vendar skupni delež zaposlitev s krajšim delovnim časomostaja nizek v večini novih držav članic in Grčiji. To kaže na veliko geografskorazdelitev v uporabi zaposlitev s krajšim delovnim časom, pri čemer je relativno redka vjužnih in vzhodnih državah članicah in relativno pogosta v severnih državah članicah. Vletu 2009 je bilo na Nizozemskem več kot 75 % delavk zaposlenih s krajšim delovnimčasom, medtem ko je bilo 40 % ali več delavk zaposlenih v Avstriji, Belgiji, Nemčiji, naŠvedskem in Veliki Britaniji. Za moške je zaposlitev s krajšim delovnim časom redka oblika164
zaposlitve, več kot 10 % zaposlenih moških s to obliko zaposlitve je zaposlenih le naDanskem, Irskem, Nizozemski, švedskem in veliki Britaniji.Gospodarska kriza je jasno pokazala določeno nespoštovanje notranje fleksibilnost pri prvigeneraciji politik prožne varnosti: v času gospodarskih težav, bi morala podjetja imetimožnost, da izkoristijo prožnosti delovnega časa, in sicer v obliki sprememb nadurnegadela ali v obliki vzpostavitve in skrajšanja delovnih ur. Pomembna dodatna možnost jedelitev tveganja s kratkoročnim delom (v nekaterih državah označeno kot ‘delnanezaposlenost’), predvsem v obliki, ki so jo izvajali v Nemčiji med zadnjo recesijo(Evropska komisija, 2012, str. 21).6.2.1 PAMETNEJŠE UPRAVLJANJE VARNOSTI ZAPOSLITVE Z NOTRANJOFLEKSIBILNOSTJO V ZVEZNI REPUBLIKI NEMČIJIPo podatkih Evropske komisije (2012, str. 21) se v Nemčiji uporabljajo naslednja merilaoziroma kriteriji za upravičenost kratkoročnega dela, in sicer ekonomski razlogi("konjunkturelle Kurzabeit" glavna oblika), sezonski ali vremenski razlogi ("saisonaleKurzarbeit", še posebej gradbeništvo) ter dokončna izguba zaposlitve ("strukturelleKurzarbeit", pred kratkim predstavljena).V dokumentu Evropske komisije (2012, str. 21), New skills and jobs in Europe: Pathwavstowards full, so navedeni kriteriji primernosti za odobritev kratkoročnega dela(''Kurzarbeitergeld'') v Nemčiji:- Delodajalci: Vsi delodajalci pri katerih je bila zaradi krčenja delovnega časa za 10 %zmanjšana bruto plača pri vsaj tretjini vseh delavcev (v času krize ta kriterij ni veljal).- Uslužbenci: Vsi delavci, ki prejemajo prispevek za socialno varstvo zaradi znatneizgube dohodka.- Delovni čas: Kakršnokoli zmanjšanje do 100 % je možno.- Dodatek k plači: Do 67% izgube neto plače (kot nadomestilo za brezposelnost). Do5.500 € mesečne plače (zahodna Nemčija), 4650 € mesečne plače (vzhodnaNemčija). Do 12 mesecev (24 mesecev v izrednih primerih in v času krize)- Socialna varnost: Osnova za izračun prispevkov/ugodnosti: 80 % običajne plače;kritje delodajalca (tudi prispevki uslužbenca); v času krize, EURES (Evropska služba zazaposlovanje) povrne 50 % stroškov delodajalca (100 % od sedmega meseca dalje,če je zagotovljeno izobraževanje); prispevek za zavarovanje brezposelnosti v celotifinancira EURES; kratkoročna delovna doba je v primeru brezposelnosti upoštevanakot redna zaposlitev.- Izobraževanje: Popolna povrnitev stroškov prispevka za socialno varnost delodajalcu,če zagotovi izobraževanje, ki vzpodbuja splošno zaposljivost delavca in ki traja vsaj 50% zmanjšanih ur: subvencioniranih je lahko do 100% stroškov izobraževanja.165
Page 7:
POVZETEKPravna ureditev delovnih ra
Page 12 and 13:
4.2.3 POGODBA O ZAPOSLITVI S KRAJŠ
Page 14 and 15:
KAZALO PONAZORITEVKAZALO TABELTabel
Page 16 and 17:
sklepa za nedoločen čas in za pol
Page 18 and 19:
Belopavlovičeva (2011, str. 1156)
Page 22 and 23:
Za zbiranje podatkov je bila uporab
Page 24 and 25:
misel, da pomeni potreba po delu ve
Page 26 and 27:
azmerja. Glede na zgodovino razvoja
Page 28 and 29:
2.2 PROŽNOST IN PROŽNE OBLIKE DEL
Page 30 and 31:
3 ANALIZA PRAVNE UREDITVE ZAPOSLOVA
Page 32 and 33:
Novela ZDR iz leta 2007 pa v 20. č
Page 34 and 35:
drugem pravnem postopku, ki ima cil
Page 36 and 37:
na spletnih straneh ali v javno dos
Page 38 and 39:
organizacijo oziroma k delodajalcu.
Page 40 and 41:
spada med človekove pravice, temel
Page 42 and 43:
odstavku 30. člena, ki določa, da
Page 44 and 45:
Predlog ZDR dopušča začasno opra
Page 46 and 47:
Spremembe in dopolnitve ZDR (2007)
Page 48 and 49:
sklenjene pogodbe o zaposlitvi za d
Page 50 and 51:
prispeva k povečanju pravnih podla
Page 52 and 53:
izvedbo dela, ki je projektno organ
Page 54 and 55:
četrte 17 , pete 18 in dvanajste 1
Page 56 and 57:
pogodb o zaposlitvi za določen ča
Page 58 and 59:
• PripravništvoPripravništvo je
Page 60 and 61:
V primeru če pripravništvo ni pre
Page 62 and 63:
je delavcu izrečen varstveni, varn
Page 64 and 65:
delovnopravne stroke in drugi kompl
Page 66 and 67:
dejavnost organizacije oziroma delo
Page 68 and 69:
delodajalca. Nov 68. člen ZDR 42/2
Page 70 and 71:
tedensko ter neguje in varuje otrok
Page 72 and 73:
Novost je sklenitev te pogodbe brez
Page 74 and 75:
Krašovec (2008, str. 215) pojasnju
Page 76 and 77:
skladu s 159. členom tega zakona.
Page 78 and 79:
jih delavec lahko uresničuje isto
Page 80 and 81:
• DELNA UPOKOJITEV − DELNA POKO
Page 82 and 83:
› ponovno odmero starostne pokojn
Page 84 and 85:
31. člen ZUTD natančno opredeljuj
Page 86 and 87:
ZZZPB 69/98 je spremenil tudi 53.
Page 88 and 89:
edno zaposlene skladno s predpisi o
Page 90 and 91:
mest, ki se bodo organizirala, pogo
Page 92 and 93:
V skladu s 68. členom ZZZPB 5/91 j
Page 94 and 95:
S predlogom sprememb ZDR 2012 pa se
Page 96 and 97:
stavkajo in v primerih, ko je upora
Page 98 and 99:
4.2.5.2 Specializirane agencije za
Page 100 and 101:
Z novim ZUTD so se odpravile pomanj
Page 102 and 103:
• OPREDELITEV POSLOVODNIH OSEBPos
Page 104 and 105:
ne velja. Ta določba omogoča, da
Page 106 and 107:
ugodnejše, kot jih določa ta zako
Page 108 and 109:
4.3.1.1 Pogodba o deluZDR iz leta 1
Page 110 and 111:
Namen Zakona o malem delu je, da se
Page 112 and 113:
V skladu s predlaganim 27. č člen
Page 114 and 115:
azporeditve, začetka in konca delo
Page 116 and 117:
predpisuje, da mora delodajalec, č
Page 118 and 119:
ureja dodatno delo v primeru naravn
Page 120 and 121:
5 PRAVNA UREDITEV PRENEHANJA DELOVN
Page 122 and 123:
člen ZDR iz leta 1991, ki spreminj
Page 124 and 125:
kot kriterij za ugotavljanje prese
Page 126 and 127:
33. člen je na novo natančno ured
Page 128 and 129: Z novim zakonom se je pojavila zaht
Page 130 and 131: starostne pokojnine, razen če mu n
Page 132 and 133: Tudi invalidu je mogoče odpovedati
Page 134 and 135: Sprememba ZZZPB iz leta 1998 je za
Page 136 and 137: › REDNA ODPOVED POGODBE O ZAPOSLI
Page 138 and 139: pojmov se izhaja iz splošnega nač
Page 140 and 141: urejajo delovna razmerja, obvešča
Page 142 and 143: Kriteriji za določitev presežnih
Page 144 and 145: posebnost, ki velja za manjše delo
Page 146 and 147: MDDSZ (2012, str. 4) je predstavilo
Page 148 and 149: Torej s predlogom zakona 2012 so se
Page 150 and 151: načelo, da je delovno razmerje po
Page 152 and 153: šteje celotno obdobje trajanja del
Page 154 and 155: odpravi administrativnih ovir, v sm
Page 156 and 157: denarnega nadomestila za primer bre
Page 158 and 159: UGOTOVITVE V ZVEZI S PRENEHANJEM PO
Page 160 and 161: okviru delovne zakonodaje. Torej sp
Page 162 and 163: Tabela 1: Delež začasnih zaposlit
Page 164 and 165: › Kršitve po podatkih Inšpektor
Page 166 and 167: Iz te analize kršitev določb ZDR
Page 168 and 169: druge probleme. Delodajalci pa ob z
Page 170 and 171: Sloveniji se obeta reforma trga del
Page 172 and 173: tako delavcem omogočajo, da zapust
Page 174 and 175: oziroma velja splošna ureditev pog
Page 176 and 177: podatkih gre za popolno zajetje, me
Page 180 and 181: 6.2.2 UREJENOST ZAPOSLITVE S KRAJŠ
Page 182 and 183: Sloveniji leta 2011 registrirani 20
Page 184 and 185: zaposlovanja za določen čas, kot
Page 186 and 187: 7 PREVERITEV HIPOTEZ IN PRISPEVEK K
Page 188 and 189: časa zaradi starševstva in tudi p
Page 190 and 191: 8 ZAKLJUČEKProžnost zaposlovanja
Page 192 and 193: Tudi zdravstveno zavarovanje je v S
Page 194 and 195: zajema pa tudi usposabljanja in izo
Page 196 and 197: 12. Cvetko, Aleksej, Kalčič, Mira
Page 198 and 199: 45. Novak, Mitja, Končar, Polonca,
Page 200 and 201: 80. Weiss, Manfred, Schmidt, Marlen
Page 202 and 203: 102. (2010). Pravilnik o prijavi in
Page 204: 134. Rezultati raziskovanj (743/200
show all

razvijanje proÅ¾nosti zaposlovanja v sloveniji - Fakulteta za upravo ...

Create successful ePaper yourself

Delete template?

Save as template?