razvijanje prožnosti zaposlovanja v sloveniji - Fakulteta za upravo ...

Iz tabele je razbrati, da največji delež s to obliko zaposlitve predstavljajo, tako v Sloveniji,kot v EU-27, ženske. Po ugotovitvah Veršave (1996, str. 619) je večina delavcevzaposlenih za krajši delovni čas iz individualnih potreb. Torej so zaposleni za krajši delovničas zaradi nezmožnosti za opravljanje dela s polnim delovnim časom, zaradi bolezni,invalidnosti ali delne upokojitve. Nekaj (predvsem ženske) pa se jih za to obliko odločizaradi starševstva oziroma družinskih obveznosti.Po podatkih SURS (2011) ima najvišji delež oseb, zaposlenih z delovnim časom, krajšimod polnega, že vrsto let Nizozemska, in sicer čez 50 %. K temu največ prispevajoženske, saj jih 70 % dela z delovnim časom, krajšim od polnega. V Sloveniji je takihžensk, ki delajo z delovnim časom, krajšim od polnega, 12 %, eden od razlogov za to paje mreža varstva otrok, pa tudi sorazmerno enostavno usklajevanje družinskega inpoklicnega življenja, podaljšano bivanje v šoli, urnik dela in ne nazadnje tudi sobivanje vveč generacijskih družinah. Zaposlitev s skrajšanim delovnim časom je največkratpogojena z določenimi pravicami delavcev v zvezi z zdravstvenimi težavami alistarševskimi obveznostmi.Delež zaposlenih za krajši delovni čas se sicer iz leta v leto povečuje, manjši padec jeopaziti leta 2010 in 2011, vendar je iz različnih podatkov Eurostata in Statističnega uradaRS razbrati, da je ta oblika zaposlitve še vedno pretežno namenjena invalidom, starejšimosebam in ženskam. Vzrok je lahko neprilagodljivost sistemov socialne varnosti fleksibilniobliki zaposlitve oziroma v manjši varnosti za zaposlene s krajšim delovnim časom, manjšiplači, manjšim možnostim izobraževanja, usposabljanja ter napredovanja in dejstvo, da sodelne zaposlitve relativno drage za delodajalce. Ženskam pa lahko zaposlitev s krajšimdelovnim časom prinese določene prednosti, saj jim včasih takšna oblika pogodbepredstavlja edino možno obliko zaposlitve, omogoča jim večjo prilagodljivost in ravnovesjemed delom in družino. Podrobna analiza razvijanja možnosti zaposlovanja s krajšimdelovnim časom v Sloveniji, z namenom spodbujanja usklajevanja dela z družino jepredstavljena v poglavju 4.2.3.Po podatkih Statističnega urada Evropske unije, ki jih je objavila Evropska komisija vpublikaciji (Employment in Europe, 2010, str. 71), se pojavnost dela s krajšim delovnimčasom precej razlikuje med državami članicami. V letu 2009 se je delež zaposlitev skrajšim delovnim časom v skupnem številu zaposlenih gibal od 48 % na Nizozemskem,kjer je precej višji kot v kateri koli drugi državi članici, na manj kot 4 % v Bolgariji in naSlovaškem. Slovensko povprečje se zaposlitev s krajšim delovnim časom je bilo podpovprečjem EU-27. Relativno visok delež, nad 25 % je na Danskem, v Nemčiji, naŠvedskem in Veliki Britaniji, vendar skupni delež zaposlitev s krajšim delovnim časomostaja nizek v večini novih držav članic in Grčiji. To kaže na veliko geografskorazdelitev v uporabi zaposlitev s krajšim delovnim časom, pri čemer je relativno redka vjužnih in vzhodnih državah članicah in relativno pogosta v severnih državah članicah. Vletu 2009 je bilo na Nizozemskem več kot 75 % delavk zaposlenih s krajšim delovnimčasom, medtem ko je bilo 40 % ali več delavk zaposlenih v Avstriji, Belgiji, Nemčiji, naŠvedskem in Veliki Britaniji. Za moške je zaposlitev s krajšim delovnim časom redka oblika164