razvijanje prožnosti zaposlovanja v sloveniji - Fakulteta za upravo ...
razvijanje prožnosti zaposlovanja v sloveniji - Fakulteta za upravo ... razvijanje prožnosti zaposlovanja v sloveniji - Fakulteta za upravo ...
podatkih gre za popolno zajetje, medtem ko so rezultati Ankete o delovni sili ocene, kitemeljijo na statističnem vzorcu.Iz tabele lahko razberemo, da je naraščanje deleža skrajšanega delovnega časa meddelovno aktivnim prebivalstvom v prvi polovici devetdesetih let, po letu 1997 doživeloupad. 1998. in 1999. leta je opaziti večji padec, od leta 2000 do 2003 pa ni opazitibistvenih sprememb. Rast in to največjo, pa je opaziti leta 2004 z vstopom Slovenije v EU.V letih 2005 do 2008 pa je zopet opaziti manjši padec, izjemoma je leto 2007, kateregaprocent je enak letu 2004, leta 2009 pa je opaziti ponovno rast teh oblik zaposlitve. Popodatkih SURS (2011) in Evropske komisije, pa se je leta 2010 ta procent glede na leto2009 še nekoliko zmanjšal, saj je predstavljal okoli 10,3 % zaposlenih s to oblikozaposlitve. Za takšno obliko zaposlovanja so se in se še vedno odločajo predvsemosebe z zmanjšano zmožnostjo za delo. Po podatkih SURS (2011) jih skoraj tretjinaopravlja manj ur od polnega delovnega časa zaradi izobraževanja, torej gre tu predvsemza zaposlene prek študentskih servisov, 23 % teh oseb omejujejo bolezen, invalidnost alidelna upokojitev, 22 % teh oseb ne najde dela z daljšim delovnim časom ali pa je zanjedela premalo. Leta 2011 se je ta procent v Sloveniji še nekoliko znižal, v EU-27 pa jeopaziti manjšo rast pogodb o zaposlitvi s krajšim delovnim časom.Tudi v EU-27 je opaziti stalno rast zaposlitev s krajšim delovnim časom. Do razmaha teoblike zaposlitve v EU, v obdobju od leta 1999, je prišlo predvsem zaradi povečanegadeleža brezposelnih med evropskim prebivalstvom, povečanega deleža zaposlenih žensk,potrebe po raznolikih oblikah določanja delovnega časa, novih proizvodnih metod insodobnih oblik organizacij (Pristavec Đogič, Novak, 2006, str. 2). Vendar pa je iz tabelemožno razbrati, da zaposlovanje za krajši delovni čas v Sloveniji glede na povprečje vdržavah EU-27 ni tako razširjena oblika fleksibilne zaposlitve. Delež zaposlitev s krajšimdelovnim časom je ves čas pod povprečjem EU. Zaposlitve s krajšim delovnim časom sobolj skromno razširjene.Videti je, da zaposlovanje s krajšim delovnim časom za slovenske delodajalce ni posebejprivlačno. Vzrok za to je lahko tudi v dejstvu, da je zaposlovanje s krajšim delovnimčasom v Sloveniji tudi v preteklosti imelo le socialno vlogo, ni pa bilo nikoli uporabljeno zapovečanje konkurenčnosti podjetij, zato večina delodajalcev vedno relativno malo poznanjegove prednosti za podjetje. Dular (2012) pojasnjuje, da bi davčne obremenitve zato delo morale biti proporcionalne sicer za delodajalce ne bodo zanimive. Zakonodajalecbi moral davčno spodbujati delo s skrajšanim delovnim časom v različnem trajanjunekaj ur (na primer od 1 do 6 ur). Na ta način bi lahko delodajalci z večjim elanomuporabili te oblike zaposlovanja. Glede na natalitetno stanje pa bo verjetno potreba potem delu večja. To še posebej velja za možnost zaposlovanja starejših delavcev inupokojencev.Torej zaposlovanje za krajši delovni čas je v slovenski praksi precej manj razširjeno kot naravni EU in ima za delodajalca manjši pomen, saj je za enkrat to le zakonska možnost.Pravna ureditev oziroma razvijanje te oblike zaposlovanja v Sloveniji od leta 1990 je162
podrobno predstavljeno v poglavju 4.2.3. Vendar bodo gospodarski trendi in potreba povečji prožnosti trga, želja po večji produktivnosti in porast konkurenčnosti na trgu delavedno bolj zahtevali, da se ta oblika uveljavi tudi v Sloveniji (Mežnar, 2006, str. 18). Vnekaterih državah EU uporabljajo poleg individualne strategije, korporativnostrategijo zaposlovanja, ki določa zaposlovanje delavcev s krajšim delovnim časom izzunanjega trga delovne sile in sicer delodajalci uporabljajo ta način z namenom povečanjaproduktivnosti, s tem pa vidijo tudi možnost večje konkurenčnosti podjetja. Takšnapodjetja so usmerjena v delo s krajšim delovnim časom in je malo delovnih mestnamenjenih za zaposlitev s polnim delovnim časom. V podjetjih s korporativno strategijoje med zaposlenimi razmeroma visok delež žensk (Verša, 1996, str. 618−619).Tabela 4: Delež zaposlenih za krajši delovni čas glede na celotno zaposlenost vSloveniji in EU-27, v obdobju 1997−2011, po spolu, v %SLOVENIJAEU-27MOŠKI ŽENSKE MOŠKI ŽENSKE1997 Ni podatka Ni podatka 6,2 29,21998 Ni podatka Ni podatka 6,3 28,71999 5,2 7,2 6,4 28,52000 5,3 7,8 6,5 28,92001 5,0 7,4 6,6 28,62002 4,9 7,5 6,6 28,52003 5,2 7,5 6,7 29,02004 7,9 11,0 7,0 30,02005 7,2 11,1 7,4 30,92006 7,2 11,6 7,7 31,22007 7,7 11,3 7,7 31,22008 7,1 11,4 7,9 31,12009 8,4 13,2 8,3 31,52010 7,4 13,6 7,8 31,42011 7,1 12,2 8,1 31,6Vir: Key Employment indicators, Employment in Europe 2007 (2007, str. 284, 309), KeyEmployment indicators, Employment in Europe 2010 (2010, str. 165, 189), EuropeanUnion Labour Force Survey – Annual results 2010 (2011, str. 3), European Union LabourForce Survey – Annual results 2011 (2012, str. 2); Lastna ponazoritevIz različnih člankov je bilo moč razbrati, da je bila v Sloveniji v obdobju od leta 1993 do1998 stopnja zaposlitve s krajšim delovnim časom nekoliko višja pri ženskah kot primoških. Kot je razvidno iz tabele, je ta stopnja tudi od leta 1999 do 2009 višja pri ženskahkot pri moških. Vendar pa zaradi minimalnih razlik ne moremo govoriti o zaposlovanju skrajšim delovnim časom, kot o tipični obliki zaposlitve za ženske kot to velja za državeEU.163
- Page 126 and 127: 33. člen je na novo natančno ured
- Page 128 and 129: Z novim zakonom se je pojavila zaht
- Page 130 and 131: starostne pokojnine, razen če mu n
- Page 132 and 133: Tudi invalidu je mogoče odpovedati
- Page 134 and 135: Sprememba ZZZPB iz leta 1998 je za
- Page 136 and 137: › REDNA ODPOVED POGODBE O ZAPOSLI
- Page 138 and 139: pojmov se izhaja iz splošnega nač
- Page 140 and 141: urejajo delovna razmerja, obvešča
- Page 142 and 143: Kriteriji za določitev presežnih
- Page 144 and 145: posebnost, ki velja za manjše delo
- Page 146 and 147: MDDSZ (2012, str. 4) je predstavilo
- Page 148 and 149: Torej s predlogom zakona 2012 so se
- Page 150 and 151: načelo, da je delovno razmerje po
- Page 152 and 153: šteje celotno obdobje trajanja del
- Page 154 and 155: odpravi administrativnih ovir, v sm
- Page 156 and 157: denarnega nadomestila za primer bre
- Page 158 and 159: UGOTOVITVE V ZVEZI S PRENEHANJEM PO
- Page 160 and 161: okviru delovne zakonodaje. Torej sp
- Page 162 and 163: Tabela 1: Delež začasnih zaposlit
- Page 164 and 165: › Kršitve po podatkih Inšpektor
- Page 166 and 167: Iz te analize kršitev določb ZDR
- Page 168 and 169: druge probleme. Delodajalci pa ob z
- Page 170 and 171: Sloveniji se obeta reforma trga del
- Page 172 and 173: tako delavcem omogočajo, da zapust
- Page 174 and 175: oziroma velja splošna ureditev pog
- Page 178 and 179: Iz tabele je razbrati, da največji
- Page 180 and 181: 6.2.2 UREJENOST ZAPOSLITVE S KRAJŠ
- Page 182 and 183: Sloveniji leta 2011 registrirani 20
- Page 184 and 185: zaposlovanja za določen čas, kot
- Page 186 and 187: 7 PREVERITEV HIPOTEZ IN PRISPEVEK K
- Page 188 and 189: časa zaradi starševstva in tudi p
- Page 190 and 191: 8 ZAKLJUČEKProžnost zaposlovanja
- Page 192 and 193: Tudi zdravstveno zavarovanje je v S
- Page 194 and 195: zajema pa tudi usposabljanja in izo
- Page 196 and 197: 12. Cvetko, Aleksej, Kalčič, Mira
- Page 198 and 199: 45. Novak, Mitja, Končar, Polonca,
- Page 200 and 201: 80. Weiss, Manfred, Schmidt, Marlen
- Page 202 and 203: 102. (2010). Pravilnik o prijavi in
- Page 204: 134. Rezultati raziskovanj (743/200
podrobno predstavljeno v poglavju 4.2.3. Vendar bodo gospodarski trendi in potreba povečji prožnosti trga, želja po večji produktivnosti in porast konkurenčnosti na trgu delavedno bolj <strong>za</strong>htevali, da se ta oblika uveljavi tudi v Sloveniji (Mežnar, 2006, str. 18). Vnekaterih državah EU uporabljajo poleg individualne strategije, korporativnostrategijo <strong><strong>za</strong>poslovanja</strong>, ki določa <strong>za</strong>poslovanje delavcev s krajšim delovnim časom izzunanjega trga delovne sile in sicer delodajalci uporabljajo ta način z namenom povečanjaproduktivnosti, s tem pa vidijo tudi možnost večje konkurenčnosti podjetja. Takšnapodjetja so usmerjena v delo s krajšim delovnim časom in je malo delovnih mestnamenjenih <strong>za</strong> <strong>za</strong>poslitev s polnim delovnim časom. V podjetjih s korporativno strategijoje med <strong>za</strong>poslenimi razmeroma visok delež žensk (Verša, 1996, str. 618−619).Tabela 4: Delež <strong>za</strong>poslenih <strong>za</strong> krajši delovni čas glede na celotno <strong>za</strong>poslenost vSloveniji in EU-27, v obdobju 1997−2011, po spolu, v %SLOVENIJAEU-27MOŠKI ŽENSKE MOŠKI ŽENSKE1997 Ni podatka Ni podatka 6,2 29,21998 Ni podatka Ni podatka 6,3 28,71999 5,2 7,2 6,4 28,52000 5,3 7,8 6,5 28,92001 5,0 7,4 6,6 28,62002 4,9 7,5 6,6 28,52003 5,2 7,5 6,7 29,02004 7,9 11,0 7,0 30,02005 7,2 11,1 7,4 30,92006 7,2 11,6 7,7 31,22007 7,7 11,3 7,7 31,22008 7,1 11,4 7,9 31,12009 8,4 13,2 8,3 31,52010 7,4 13,6 7,8 31,42011 7,1 12,2 8,1 31,6Vir: Key Employment indicators, Employment in Europe 2007 (2007, str. 284, 309), KeyEmployment indicators, Employment in Europe 2010 (2010, str. 165, 189), EuropeanUnion Labour Force Survey – Annual results 2010 (2011, str. 3), European Union LabourForce Survey – Annual results 2011 (2012, str. 2); Lastna ponazoritevIz različnih člankov je bilo moč razbrati, da je bila v Sloveniji v obdobju od leta 1993 do1998 stopnja <strong>za</strong>poslitve s krajšim delovnim časom nekoliko višja pri ženskah kot primoških. Kot je razvidno iz tabele, je ta stopnja tudi od leta 1999 do 2009 višja pri ženskahkot pri moških. Vendar pa <strong>za</strong>radi minimalnih razlik ne moremo govoriti o <strong>za</strong>poslovanju skrajšim delovnim časom, kot o tipični obliki <strong>za</strong>poslitve <strong>za</strong> ženske kot to velja <strong>za</strong> državeEU.163
Change language