razvijanje prožnosti zaposlovanja v sloveniji - Fakulteta za upravo ...

podatkih gre za popolno zajetje, medtem ko so rezultati Ankete o delovni sili ocene, kitemeljijo na statističnem vzorcu.Iz tabele lahko razberemo, da je naraščanje deleža skrajšanega delovnega časa meddelovno aktivnim prebivalstvom v prvi polovici devetdesetih let, po letu 1997 doživeloupad. 1998. in 1999. leta je opaziti večji padec, od leta 2000 do 2003 pa ni opazitibistvenih sprememb. Rast in to največjo, pa je opaziti leta 2004 z vstopom Slovenije v EU.V letih 2005 do 2008 pa je zopet opaziti manjši padec, izjemoma je leto 2007, kateregaprocent je enak letu 2004, leta 2009 pa je opaziti ponovno rast teh oblik zaposlitve. Popodatkih SURS (2011) in Evropske komisije, pa se je leta 2010 ta procent glede na leto2009 še nekoliko zmanjšal, saj je predstavljal okoli 10,3 % zaposlenih s to oblikozaposlitve. Za takšno obliko zaposlovanja so se in se še vedno odločajo predvsemosebe z zmanjšano zmožnostjo za delo. Po podatkih SURS (2011) jih skoraj tretjinaopravlja manj ur od polnega delovnega časa zaradi izobraževanja, torej gre tu predvsemza zaposlene prek študentskih servisov, 23 % teh oseb omejujejo bolezen, invalidnost alidelna upokojitev, 22 % teh oseb ne najde dela z daljšim delovnim časom ali pa je zanjedela premalo. Leta 2011 se je ta procent v Sloveniji še nekoliko znižal, v EU-27 pa jeopaziti manjšo rast pogodb o zaposlitvi s krajšim delovnim časom.Tudi v EU-27 je opaziti stalno rast zaposlitev s krajšim delovnim časom. Do razmaha teoblike zaposlitve v EU, v obdobju od leta 1999, je prišlo predvsem zaradi povečanegadeleža brezposelnih med evropskim prebivalstvom, povečanega deleža zaposlenih žensk,potrebe po raznolikih oblikah določanja delovnega časa, novih proizvodnih metod insodobnih oblik organizacij (Pristavec Đogič, Novak, 2006, str. 2). Vendar pa je iz tabelemožno razbrati, da zaposlovanje za krajši delovni čas v Sloveniji glede na povprečje vdržavah EU-27 ni tako razširjena oblika fleksibilne zaposlitve. Delež zaposlitev s krajšimdelovnim časom je ves čas pod povprečjem EU. Zaposlitve s krajšim delovnim časom sobolj skromno razširjene.Videti je, da zaposlovanje s krajšim delovnim časom za slovenske delodajalce ni posebejprivlačno. Vzrok za to je lahko tudi v dejstvu, da je zaposlovanje s krajšim delovnimčasom v Sloveniji tudi v preteklosti imelo le socialno vlogo, ni pa bilo nikoli uporabljeno zapovečanje konkurenčnosti podjetij, zato večina delodajalcev vedno relativno malo poznanjegove prednosti za podjetje. Dular (2012) pojasnjuje, da bi davčne obremenitve zato delo morale biti proporcionalne sicer za delodajalce ne bodo zanimive. Zakonodajalecbi moral davčno spodbujati delo s skrajšanim delovnim časom v različnem trajanjunekaj ur (na primer od 1 do 6 ur). Na ta način bi lahko delodajalci z večjim elanomuporabili te oblike zaposlovanja. Glede na natalitetno stanje pa bo verjetno potreba potem delu večja. To še posebej velja za možnost zaposlovanja starejših delavcev inupokojencev.Torej zaposlovanje za krajši delovni čas je v slovenski praksi precej manj razširjeno kot naravni EU in ima za delodajalca manjši pomen, saj je za enkrat to le zakonska možnost.Pravna ureditev oziroma razvijanje te oblike zaposlovanja v Sloveniji od leta 1990 je162