razvijanje prožnosti zaposlovanja v sloveniji - Fakulteta za upravo ...
razvijanje prožnosti zaposlovanja v sloveniji - Fakulteta za upravo ... razvijanje prožnosti zaposlovanja v sloveniji - Fakulteta za upravo ...
tako delavcem omogočajo, da zapustijo delovno mesto, kadar najdejo nadomestnozaposlitev, in ne ostanejo na delovnem mestu zaradi strahu, da ne bodo dobiliodpravnine. Prispevek delodajalca se sedaj časovno razporedi v varčevalni skladposameznika. Tako pripada sedaj delavcu odpravnina že po dveh mesecih dela pridelodajalcu (in n ne tako kot prej šele po treh letih), poleg tega pa se pravica doodpravnine prenese na novo zaposlitev, kar pomeni, da ni več vezave na enegadelodajalca. Če z vidika delavca, nov sistem zmanjšuje stroške mobilnosti, ker so delavciše vedno delno upravičeni do odpravnine, kadar sprejmejo novo delovno mesto (Komisijaevropskih skupnosti, Zelena knjiga, 2006, str. 10).Kresalova (2006b, str. 156-157) tudi pojasnjuje, da model prožne varnosti v Avstriji polegvisoke ravni dajatev za brezposelne zagotavlja tudi visoko raven delovnopravne varstvenezakonodaje, ki vključuje tudi ureditev prenehanja zaposlitve. Po poročilu evropskekomisije pa Avstrijci zelo poudarjajo obsežne ukrepe aktivne politike zaposlovanjain spodbujajo zaposljivost delavcev (na primer posebno plačan dopust za izobraževanje inusposabljanje v trajanju do 12 mesecev ali pa pravica do dela s krajšim delovnim časomza starše majhnih otrok s pravico do vrnitve na polni delovni čas in polnim varstvomzaposlitve).»V letu 2012 v mesecu marcu je avstrijska vlada sprejela paket varčevalnih ukrepov zaobdobje 2012 - 2016. V primeru odpuščanj bodo delodajalci od leta 2013 plačevalidoločeno vrsto »kazenskega prispevka« v višini 110 EUR, s čimer naj bi se preprečilemanipulacije v zvezi s kratkoročnimi odpuščanji (ki so potem strošek in odgovornostzavarovanja v primerih brezposelnosti), vendar le pri pogodbah za določen čas .«(VladaRepublike Slovenije, 2010, str. 29).- Nizozemska»Za Nizozemsko sta bili v 80. letih 20. stoletja značilni rigidna oziroma toga socialnapolitika in visoka varnost zaposlitve, ki sta prispevali k povečanju števila brezposelnih. Znamenom povečanja fleksibilnosti zaposlovanja ob hkratnem ohranjanju socialne varnosti,pa so uvedli reforme trga dela. Zaradi tega se je v obdobju 1999 do leta 2003 močnopovečal odstotek nestandardnih pogodb o zaposlitvi, in sicer pogodb za določen čas, zadelo na domu, za delo preko agencij in tudi drugih netipičnih pogodb. Nato so v zakonuspremenili tudi dolžino poskusne dobe, ki je lahko največ dva meseca. Pogodbe zadoločen čas se lahko sklepajo največ za obdobje treh let, pogodbe o začasnem delupa največ za obdobje dveh let. Pogodba za določen čas je lahko med delodajalcem indelavcem sklenjena le tri krat zaporedoma, naslednja pa mora biti sklenjena zanedoločen čas, vendar so možna odstopanja glede na veljavno kolektivno pogodbo indogovor.« (Romih, 2007, str. 18-29).158
- Italija»Z namenom zajezitve množičnega zaposlovanja za določen čas je Italija znižala davčnobreme za zaposlitev za nedoločen čas in hkrati povečala socialne prispevke zazaposlitev za določen čas. Namen tega je torej zmanjševanje segmentacije na trgu delain prekernih zaposlitev. Izboljšane so bile tudi socialne pravice za zaposlene za določenčas v smislu podaljšanega porodniškega dopusta in dodatkov.« (ZSSS, 2010, str. 8).6.1.2 PRIMER UREJENOSTI ZAPOSLITVE ZA DOLOČEN ČAS V ZVEZNIREPUBLIKI NEMČIJINemčija oziroma pravna ureditev fleksibilnih oblik zaposlovanja v Nemčiji ima podobnourejenost v primerjavi z Slovenijo, ima pa tudi posebnosti, ki jih slovenski pravni red nezajema.Pogodba o zaposlitvi za določen čas je v Nemčiji urejena s posebnim zakonom Teilzeit undBefristungsgeset (TzBfG), katerega ena izmed temeljnih ciljev sta tudi natančnejšadoločila predpostavk za dopustnost pogodbe o zaposlitvi za določen čas inpreprečevati diskriminacijo zaposlenih za določen čas. Ta zakon velja za zasebni intudi za javni sektor.6.1.2.1 Pogodba o zaposlitvi za določen čas brez stvarnega razlogaČe je čas trajanja določen s koledarskim letom, z časovno omejitvijo na največ dve leti, kise lahko največ trikrat podaljša, je možno skleniti pogodbo o zaposlitvi za določen časbrez stvarnega razloga. Z vidika prožnosti je pomembno omeniti kolektivno pogodbo, kilahko maksimalno trajanje omenjene pogodbe in maksimalnega števila uredi tudi drugače,manj ugodno za delavce (Weiss, Schmidt, 2008, str. 54, 55).Poseben primer dopustnosti sklenitve pogodbe o zaposlitvi za določen čas brez stvarnegarazloga, je predviden tudi za starejše delavce. Gre za starejše delavce, ki so stari vsaj 52let, pogodba pa se sklepa za določen čas, ki ne sme biti daljši od petih let. Pomembna jevarovalka v zakonu, ki je namenjena preprečevanju zlorab tega instituta v praksi, sajdoloča še pogoj dopustnosti, in sicer se ta institut za starejše delavce lahko uporabi vprimeru, če je bil starejši delavec pred sklenitvijo take pogodbe brez zaposlitve vsaj štirimesece. V okviru pet letne časovne omejitve, je dovoljeno večkratno podaljševanjepogodbe o zaposlitvi za določen čas (Weiss, Schmidt, 2008, str. 55).6.1.2.2 Transformacija v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen časGre za sankcije v primeru, če delavec nadaljuje z delom po poteku dogovorjenegadelovnega čas, za katerega je bila pogodba sklenjena in če je bila sklenjena v nasprotju zzakonom. V prvem primeru se šteje, da je med delavcem in delodajalcem sklenjenapogodba o zaposlitvi za nedoločen čas. V drugem primeru, pa gre za transformacijo159
- Page 122 and 123: člen ZDR iz leta 1991, ki spreminj
- Page 124 and 125: kot kriterij za ugotavljanje prese
- Page 126 and 127: 33. člen je na novo natančno ured
- Page 128 and 129: Z novim zakonom se je pojavila zaht
- Page 130 and 131: starostne pokojnine, razen če mu n
- Page 132 and 133: Tudi invalidu je mogoče odpovedati
- Page 134 and 135: Sprememba ZZZPB iz leta 1998 je za
- Page 136 and 137: › REDNA ODPOVED POGODBE O ZAPOSLI
- Page 138 and 139: pojmov se izhaja iz splošnega nač
- Page 140 and 141: urejajo delovna razmerja, obvešča
- Page 142 and 143: Kriteriji za določitev presežnih
- Page 144 and 145: posebnost, ki velja za manjše delo
- Page 146 and 147: MDDSZ (2012, str. 4) je predstavilo
- Page 148 and 149: Torej s predlogom zakona 2012 so se
- Page 150 and 151: načelo, da je delovno razmerje po
- Page 152 and 153: šteje celotno obdobje trajanja del
- Page 154 and 155: odpravi administrativnih ovir, v sm
- Page 156 and 157: denarnega nadomestila za primer bre
- Page 158 and 159: UGOTOVITVE V ZVEZI S PRENEHANJEM PO
- Page 160 and 161: okviru delovne zakonodaje. Torej sp
- Page 162 and 163: Tabela 1: Delež začasnih zaposlit
- Page 164 and 165: › Kršitve po podatkih Inšpektor
- Page 166 and 167: Iz te analize kršitev določb ZDR
- Page 168 and 169: druge probleme. Delodajalci pa ob z
- Page 170 and 171: Sloveniji se obeta reforma trga del
- Page 174 and 175: oziroma velja splošna ureditev pog
- Page 176 and 177: podatkih gre za popolno zajetje, me
- Page 178 and 179: Iz tabele je razbrati, da največji
- Page 180 and 181: 6.2.2 UREJENOST ZAPOSLITVE S KRAJŠ
- Page 182 and 183: Sloveniji leta 2011 registrirani 20
- Page 184 and 185: zaposlovanja za določen čas, kot
- Page 186 and 187: 7 PREVERITEV HIPOTEZ IN PRISPEVEK K
- Page 188 and 189: časa zaradi starševstva in tudi p
- Page 190 and 191: 8 ZAKLJUČEKProžnost zaposlovanja
- Page 192 and 193: Tudi zdravstveno zavarovanje je v S
- Page 194 and 195: zajema pa tudi usposabljanja in izo
- Page 196 and 197: 12. Cvetko, Aleksej, Kalčič, Mira
- Page 198 and 199: 45. Novak, Mitja, Končar, Polonca,
- Page 200 and 201: 80. Weiss, Manfred, Schmidt, Marlen
- Page 202 and 203: 102. (2010). Pravilnik o prijavi in
- Page 204: 134. Rezultati raziskovanj (743/200
- Italija»Z namenom <strong>za</strong>jezitve množičnega <strong><strong>za</strong>poslovanja</strong> <strong>za</strong> določen čas je Italija znižala davčnobreme <strong>za</strong> <strong>za</strong>poslitev <strong>za</strong> nedoločen čas in hkrati povečala socialne prispevke <strong>za</strong><strong>za</strong>poslitev <strong>za</strong> določen čas. Namen tega je torej zmanjševanje segmentacije na trgu delain prekernih <strong>za</strong>poslitev. Izboljšane so bile tudi socialne pravice <strong>za</strong> <strong>za</strong>poslene <strong>za</strong> določenčas v smislu podaljšanega porodniškega dopusta in dodatkov.« (ZSSS, 2010, str. 8).6.1.2 PRIMER UREJENOSTI ZAPOSLITVE ZA DOLOČEN ČAS V ZVEZNIREPUBLIKI NEMČIJINemčija oziroma pravna ureditev fleksibilnih oblik <strong><strong>za</strong>poslovanja</strong> v Nemčiji ima podobnourejenost v primerjavi z Slovenijo, ima pa tudi posebnosti, ki jih slovenski pravni red ne<strong>za</strong>jema.Pogodba o <strong>za</strong>poslitvi <strong>za</strong> določen čas je v Nemčiji urejena s posebnim <strong>za</strong>konom Teilzeit undBefristungsgeset (TzBfG), katerega ena izmed temeljnih ciljev sta tudi natančnejšadoločila predpostavk <strong>za</strong> dopustnost pogodbe o <strong>za</strong>poslitvi <strong>za</strong> določen čas inpreprečevati diskriminacijo <strong>za</strong>poslenih <strong>za</strong> določen čas. Ta <strong>za</strong>kon velja <strong>za</strong> <strong>za</strong>sebni intudi <strong>za</strong> javni sektor.6.1.2.1 Pogodba o <strong>za</strong>poslitvi <strong>za</strong> določen čas brez stvarnega razlogaČe je čas trajanja določen s koledarskim letom, z časovno omejitvijo na največ dve leti, kise lahko največ trikrat podaljša, je možno skleniti pogodbo o <strong>za</strong>poslitvi <strong>za</strong> določen časbrez stvarnega razloga. Z vidika prožnosti je pomembno omeniti kolektivno pogodbo, kilahko maksimalno trajanje omenjene pogodbe in maksimalnega števila uredi tudi drugače,manj ugodno <strong>za</strong> delavce (Weiss, Schmidt, 2008, str. 54, 55).Poseben primer dopustnosti sklenitve pogodbe o <strong>za</strong>poslitvi <strong>za</strong> določen čas brez stvarnegarazloga, je predviden tudi <strong>za</strong> starejše delavce. Gre <strong>za</strong> starejše delavce, ki so stari vsaj 52let, pogodba pa se sklepa <strong>za</strong> določen čas, ki ne sme biti daljši od petih let. Pomembna jevarovalka v <strong>za</strong>konu, ki je namenjena preprečevanju zlorab tega instituta v praksi, sajdoloča še pogoj dopustnosti, in sicer se ta institut <strong>za</strong> starejše delavce lahko uporabi vprimeru, če je bil starejši delavec pred sklenitvijo take pogodbe brez <strong>za</strong>poslitve vsaj štirimesece. V okviru pet letne časovne omejitve, je dovoljeno večkratno podaljševanjepogodbe o <strong>za</strong>poslitvi <strong>za</strong> določen čas (Weiss, Schmidt, 2008, str. 55).6.1.2.2 Transformacija v pogodbo o <strong>za</strong>poslitvi <strong>za</strong> nedoločen časGre <strong>za</strong> sankcije v primeru, če delavec nadaljuje z delom po poteku dogovorjenegadelovnega čas, <strong>za</strong> katerega je bila pogodba sklenjena in če je bila sklenjena v nasprotju z<strong>za</strong>konom. V prvem primeru se šteje, da je med delavcem in delodajalcem sklenjenapogodba o <strong>za</strong>poslitvi <strong>za</strong> nedoločen čas. V drugem primeru, pa gre <strong>za</strong> transformacijo159