razvijanje prožnosti zaposlovanja v sloveniji - Fakulteta za upravo ...

druge probleme. Delodajalci pa ob zaposlovanju žensk postavljajo diskriminatornepogoje, ki pa so jih ženske ob današnjem pomanjkanju delovnih mest velikokratprisiljene sprejeti, da lahko kandidirajo ali zasedejo razpisano delovno mesto. Pougotovitvah Lukiča (2008, str. 2), zaposlitev za določen čas opravljajo predvsem ženskestare od 20 do 30 let in večina še brez otrok. To je obdobje, ko se običajno odločajo zadružino. Delodajalec pa v primeru nosečnosti pogodbe ne podaljša. V primerjavi z mladimimoškimi ženske pogosteje zaposlujejo za določen čas (16 % proti 4 %). Pri zaposlovanjužensk za določen čas gre lahko za prikrito diskriminacijo, pravna ureditev prepovedidiskriminacije je predstavljena v poglavju 3.3, saj so kadrovniki problem žensk innosečnosti rešili tako, da so obšli zakon in ženske sicer zaposlujejo, ampak za določenčas.Ženskam lahko delo za določen čas prinaša tudi prednosti, saj jim včasih takšna oblikapogodbe predstavlja edino možno obliko zaposlitve. Slabost te oblike zaposlitve pa je, dane nudi varnosti, ne zagotavlja pravic, ki pripadajo delavcem v rednem delovnemrazmerju. Prožnost zaposlovanja je mogoče doseči z različnimi oblikami zaposlovanja, kotje tudi zaposlitev za določen čas. Vendar je iz podatkov o uporabi pogodb o zaposlitvi zadoločen čas, v praksi mogoče predpostavljati, da se pravna pravila, ki zagotavljajo toobliko zaposlovanja, ne izvajajo ustrezno.Viden je problem segmentacije na trgu dela, na kar opozarja tudi Ministrstvo za delo,družino in socialne zadeve. Dejstvo je, da so v krog začasnih zaposlitev vključenepredvsem najbolj ranljive skupine prebivalstva, na Ministrstvu za delo, družino insocialne zadeve pa opozarjajo, da se posledice začasnih zaposlitev odražajo na nižjihpravicah iz socialnih zavarovanj, slabšega dostopa do izobraževanja. Ministrstvoizpostavlja, da je eden izmed vzrokov za segmentacijo na trgu dela širok razpon možnihrazlogov za sklenitev pogodbe za določen čas (Vlada Republike Slovenije, 2010, str. 1).V Vladi Republike Slovenije so prepričani, da je treba po njihovem poiskati rešitve, ki bodoomejile segmentacijo na trgu dela ter delodajalcem in delojemalcem ponudile ustreznorazmerje med varnostjo in prožnostjo zaposlitve. Ministrstvo je junija leta 2012 objaviloizhodišča za reformo trga dela, ki pa do sedaj niso sprejeta v celoti, namreč Vlada jekonec septembra 2012 na seji ekonomsko-socialnega sveta (ESS) pogajalskim partnerjemobljubila, da bo razmislila o spremembi predloga reforme trga dela, ki naj bi ga sindikati indelodajalci dobili pred nadaljevanjem pogajanj. Do zaključka redakcije ga sicer ne ena nedruga stran še nista imeli v rokah. V izhodišča, ki so bila objavljena junija se želi uvestispremembe ZDR na področje oblik dela, oziroma vpeljavo enotne pogodbe za nedoločenčas (Repovž, 2012).Iz poročila Evropske komisije – Poročilo EU o mladih, je tudi za EU-27 mogoče razbratipovečanje deleža mladih zaposlenih za določen čas, in sicer iz 40,2 % v letu 2008 na42,5 % v letu 2011. Začasne zaposlitve se pojavljajo v veliko večjem deležu med mladimidelavci, starimi od 15-24 let, kot pri tistih, starih med 25 in 59 let. V EU – 27 je bila razlikamed omenjenima starostnima skupinama skoraj 30 odstotna (11% v primerjavi s 42,5%).154