12.07.2015 Views

razvijanje prožnosti zaposlovanja v sloveniji - Fakulteta za upravo ...

razvijanje prožnosti zaposlovanja v sloveniji - Fakulteta za upravo ...

razvijanje prožnosti zaposlovanja v sloveniji - Fakulteta za upravo ...

SHOW MORE
SHOW LESS

Create successful ePaper yourself

Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.

od leta 2000 nad povprečjem EU-27. Delež žensk <strong>za</strong>poslenih, ki imajo sklenjeno delovnorazmerje <strong>za</strong> določen čas v Sloveniji, od leta 2004, z vstopom Slovenije v EU presegapovprečje žensk EU-27 <strong>za</strong> okoli pet odstotnih točk, leta 2009 pa <strong>za</strong> dobre tri odstotnetočke.Kot rečeno, je bilo do leta 1999 v EU-27 v povprečju <strong>za</strong>poslenih <strong>za</strong> določen čas več kot vSloveniji. Delež <strong>za</strong>poslitev <strong>za</strong> določen čas pa je bil v letu 1999 v EU-27 <strong>za</strong> ženske 1,2 %večji kot <strong>za</strong> moške, ta razlika v Sloveniji pa je znašala 1,3 odstotne točke. Razlika medspoloma pri tej obliki <strong>za</strong>poslitve v Sloveniji v primerjavi z EU-27 je bila le <strong>za</strong> 0,1 odstotnotočko večja. V Sloveniji je razlika med spoloma v letih od 2000 do 2003 nekoliko nihala,povečevala in zmanjševala, od leta 2004 do leta 2008 pa se je postopno povečevala. Tarazlika med spoloma v EU-27, čeprav se je tudi od leta 2000 do 2002 povečevala, od leta2003 do 2005 nekoliko znižala, v letih 2006 in 2007 pa spet nekoliko povečala, je bila vesčas nižja kot v Sloveniji. Ta nihanja (navzgor ali navzdol) v EU-27 so bila večinoma zelomajhna, in sicer v celotnem obdobju pod 1 odstotno točko, v Sloveniji pa je prišlo dopovečanja te razlike od leta 1999 do leta 2007 do največ 3 odstotne točke.Največja razlika med spoloma v Sloveniji je bila leta 2007. Leta 2007 je bilo v državahčlanicah EU-27 v povprečju <strong>za</strong>poslenih <strong>za</strong> določen čas 14,5 % delavcev. Od vseh<strong>za</strong>poslenih moških je bil delež moških, <strong>za</strong>poslenih <strong>za</strong> določen čas 13,8 %, od vseh<strong>za</strong>poslenih žensk pa je bilo <strong>za</strong> določen čas <strong>za</strong>poslenih 15,2 %. V Sloveniji je bilo v istemletu v povprečju <strong>za</strong>poslenih <strong>za</strong> določen čas 18,5 % vseh <strong>za</strong>poslenih v Sloveniji. Pri tem jedelež moških <strong>za</strong>poslenih <strong>za</strong> določen čas med vsemi <strong>za</strong>poslenimi moškimi znašal 16,5 %,delež na isti način <strong>za</strong>poslenih žensk med vsemi <strong>za</strong>poslenimi ženskami pa 20,8 %. Razlikamed spoloma pri tej obliki <strong>za</strong>poslitve je bila bistveno večja kot v povprečju EU-27. Delež<strong>za</strong>poslitev <strong>za</strong> določen čas je bil v Sloveniji <strong>za</strong> ženske 4,3 odstotne točke večji kot <strong>za</strong>moške, ta razlika <strong>za</strong> povprečje EU-27 pa je znašala 1,4 odstotne točke. V Sloveniji se je vletu 2008 ta razlika nekoliko znižala, še bolj pa se je znižala v letu 2009. Delež <strong>za</strong>poslitev<strong>za</strong> določen čas v letu 2009 je bil v Sloveniji <strong>za</strong> ženske <strong>za</strong> 2,7 odstotne točke večji kot <strong>za</strong>moške, <strong>za</strong> povprečje EU-27 pa je ta razlika znašala le 0,9 odstotne točke. Vendar je tarazlika v Sloveniji še vedno večja kot leta 1999 ali 2001, ko je znašala 1,9 odstotne točke.Slovenija se je v drugem četrtletju leta 2007 uvrstila na prvo mesto med državami EUs 66,5 % delovno aktivnih mladih, ki imajo <strong>za</strong>časno <strong>za</strong>poslitev, in sicer ženske 76,1%, moški pa s 60 % (Lukič, 2008, str. 2).Med <strong>za</strong>poslenimi <strong>za</strong> določen čas v Sloveniji prevladujejo predvsem ženske in mladi (15do 24 let). Slovenija med evropskimi državami najbolj izstopa po visokem deležu mladihmed <strong>za</strong>časno <strong>za</strong>poslenimi osebami, saj je bil leta 2006 delež <strong>za</strong>poslenih <strong>za</strong> določen čas vtej starostni skupini kar 63,8 odstotkov. Še večja razširjenost te oblike <strong><strong>za</strong>poslovanja</strong> je bilamed ženskami, kjer je znašala 73,3 odstotkov (Inšpektorat RS <strong>za</strong> delo, 2007, str. 151).Zaradi različnih vzrokov delodajalci raje <strong>za</strong>poslujejo ženske <strong>za</strong> določen čas. Delodajalcimenijo, da so manj produktivne, da povzročajo podjetju višje stroške, da so ne<strong>za</strong>nesljive,saj se nikoli ne ve, kdaj bodo šle na porodniški dopust, čas nosečnosti pa prinese s seboj153

Hooray! Your file is uploaded and ready to be published.

Saved successfully!

Ooh no, something went wrong!