razvijanje prožnosti zaposlovanja v sloveniji - Fakulteta za upravo ...
razvijanje prožnosti zaposlovanja v sloveniji - Fakulteta za upravo ... razvijanje prožnosti zaposlovanja v sloveniji - Fakulteta za upravo ...
Iz te analize kršitev določb ZDR v praksi je mogoče trditi, da se pravna pravila prožnostizaposlovanja v praksi ne izvajajo ustrezno.Glede kršitev oziroma rigidnosti na trgu dela oziroma zaposlovanja pa je pomembnaspodnja tabela.Tabela 2: Delež zaposlenih za določen čas v skupnem številu zaposlenih, vobdobju od leta 1997 do 2011 v Sloveniji in EU-27, po spolu, v %SLOVENIJAEU-27MOŠKI ŽENSKE MOŠKI ŽENSKE1997 Ni podatka Ni podatka 10,8 12,11998 Ni podatka Ni podatka 11,1 12,21999 9,9 11,2 11,3 12,52000 12,7 14,8 11,7 13,02001 12,1 14,0 11,7 13,32002 12,6 16,1 11,6 13,22003 12,6 14,9 12,0 13,52004 16,7 19,1 12,7 13,92005 15,7 19,3 13,5 14,52006 15,5 19,3 13,9 15,02007 16,5 20,8 13,8 15,22008 15,3 19,7 13,3 14,92009 15,1 17,8 12,7 14,42010* 15,4 19,4 13,4 14,62011* 16,5 19,9 13,6 14,6Vir: Key Employment indicators, Employment in Europe 2007 (2007, str. 284, 309), KeyEmployment indicators, Employment in Europe 2010 (2010, str. 165, 189), EuropeanUnion Labour Force Survey – Annual results 2010 (2011, str. 6), European Union LabourForce Survey – Annual results 2011 (2012, str. 5); Lastna ponazoritevIz tabele je razvidno, da se delež moških zaposlenih za določen čas v Sloveniji v obdobjuod leta 1999 do 2004, kjer je opaziti največjo rast, ves čas povečuje, v letih 2005 in 2006je opaziti manjši padec, leta 2007 ponovna rast, v letih 2008 in 2009 padec, v letih 2010in 2011 pa ponovno rast. Pri ženskah zaposlenih za določen čas pa je do leta 2007 opazitistalno rast, v letih 2008 in 2009 pa se je delež žensk nekoliko zmanjšal, vendar pa je leta2010 in 2011 ponovno narasel. Ves čas je povprečje žensk zaposlenih za določen čas nadpovprečjem moških s to obliko zaposlitve. Tudi za EU-27 je glede gibanja opaziti podobnonaraščanje in padanje deleža žensk in moških zaposlenih za določen čas, le da je primoških opaziti rast vse do leta 2007, leta 2008 in 2009, pa se delež moških nekolikozmanjša, v letih 2010 in 2011 pa ponovno naraste, pri ženskah pa je opaziti, tako kot vSloveniji, naraščanje deleža vse do leta 2007, leta 2008 in 2009 pa znižanje deleže le teh,vendar se delež pri obeh spolih leta 2010 poveča, 2011 pa le pri moških, pri ženskah paostane delež enak deležu leta 2010. Vendar je Slovenija, tako pri moških kot pri ženskah,152
od leta 2000 nad povprečjem EU-27. Delež žensk zaposlenih, ki imajo sklenjeno delovnorazmerje za določen čas v Sloveniji, od leta 2004, z vstopom Slovenije v EU presegapovprečje žensk EU-27 za okoli pet odstotnih točk, leta 2009 pa za dobre tri odstotnetočke.Kot rečeno, je bilo do leta 1999 v EU-27 v povprečju zaposlenih za določen čas več kot vSloveniji. Delež zaposlitev za določen čas pa je bil v letu 1999 v EU-27 za ženske 1,2 %večji kot za moške, ta razlika v Sloveniji pa je znašala 1,3 odstotne točke. Razlika medspoloma pri tej obliki zaposlitve v Sloveniji v primerjavi z EU-27 je bila le za 0,1 odstotnotočko večja. V Sloveniji je razlika med spoloma v letih od 2000 do 2003 nekoliko nihala,povečevala in zmanjševala, od leta 2004 do leta 2008 pa se je postopno povečevala. Tarazlika med spoloma v EU-27, čeprav se je tudi od leta 2000 do 2002 povečevala, od leta2003 do 2005 nekoliko znižala, v letih 2006 in 2007 pa spet nekoliko povečala, je bila vesčas nižja kot v Sloveniji. Ta nihanja (navzgor ali navzdol) v EU-27 so bila večinoma zelomajhna, in sicer v celotnem obdobju pod 1 odstotno točko, v Sloveniji pa je prišlo dopovečanja te razlike od leta 1999 do leta 2007 do največ 3 odstotne točke.Največja razlika med spoloma v Sloveniji je bila leta 2007. Leta 2007 je bilo v državahčlanicah EU-27 v povprečju zaposlenih za določen čas 14,5 % delavcev. Od vsehzaposlenih moških je bil delež moških, zaposlenih za določen čas 13,8 %, od vsehzaposlenih žensk pa je bilo za določen čas zaposlenih 15,2 %. V Sloveniji je bilo v istemletu v povprečju zaposlenih za določen čas 18,5 % vseh zaposlenih v Sloveniji. Pri tem jedelež moških zaposlenih za določen čas med vsemi zaposlenimi moškimi znašal 16,5 %,delež na isti način zaposlenih žensk med vsemi zaposlenimi ženskami pa 20,8 %. Razlikamed spoloma pri tej obliki zaposlitve je bila bistveno večja kot v povprečju EU-27. Deležzaposlitev za določen čas je bil v Sloveniji za ženske 4,3 odstotne točke večji kot zamoške, ta razlika za povprečje EU-27 pa je znašala 1,4 odstotne točke. V Sloveniji se je vletu 2008 ta razlika nekoliko znižala, še bolj pa se je znižala v letu 2009. Delež zaposlitevza določen čas v letu 2009 je bil v Sloveniji za ženske za 2,7 odstotne točke večji kot zamoške, za povprečje EU-27 pa je ta razlika znašala le 0,9 odstotne točke. Vendar je tarazlika v Sloveniji še vedno večja kot leta 1999 ali 2001, ko je znašala 1,9 odstotne točke.Slovenija se je v drugem četrtletju leta 2007 uvrstila na prvo mesto med državami EUs 66,5 % delovno aktivnih mladih, ki imajo začasno zaposlitev, in sicer ženske 76,1%, moški pa s 60 % (Lukič, 2008, str. 2).Med zaposlenimi za določen čas v Sloveniji prevladujejo predvsem ženske in mladi (15do 24 let). Slovenija med evropskimi državami najbolj izstopa po visokem deležu mladihmed začasno zaposlenimi osebami, saj je bil leta 2006 delež zaposlenih za določen čas vtej starostni skupini kar 63,8 odstotkov. Še večja razširjenost te oblike zaposlovanja je bilamed ženskami, kjer je znašala 73,3 odstotkov (Inšpektorat RS za delo, 2007, str. 151).Zaradi različnih vzrokov delodajalci raje zaposlujejo ženske za določen čas. Delodajalcimenijo, da so manj produktivne, da povzročajo podjetju višje stroške, da so nezanesljive,saj se nikoli ne ve, kdaj bodo šle na porodniški dopust, čas nosečnosti pa prinese s seboj153
- Page 116 and 117: predpisuje, da mora delodajalec, č
- Page 118 and 119: ureja dodatno delo v primeru naravn
- Page 120 and 121: 5 PRAVNA UREDITEV PRENEHANJA DELOVN
- Page 122 and 123: člen ZDR iz leta 1991, ki spreminj
- Page 124 and 125: kot kriterij za ugotavljanje prese
- Page 126 and 127: 33. člen je na novo natančno ured
- Page 128 and 129: Z novim zakonom se je pojavila zaht
- Page 130 and 131: starostne pokojnine, razen če mu n
- Page 132 and 133: Tudi invalidu je mogoče odpovedati
- Page 134 and 135: Sprememba ZZZPB iz leta 1998 je za
- Page 136 and 137: › REDNA ODPOVED POGODBE O ZAPOSLI
- Page 138 and 139: pojmov se izhaja iz splošnega nač
- Page 140 and 141: urejajo delovna razmerja, obvešča
- Page 142 and 143: Kriteriji za določitev presežnih
- Page 144 and 145: posebnost, ki velja za manjše delo
- Page 146 and 147: MDDSZ (2012, str. 4) je predstavilo
- Page 148 and 149: Torej s predlogom zakona 2012 so se
- Page 150 and 151: načelo, da je delovno razmerje po
- Page 152 and 153: šteje celotno obdobje trajanja del
- Page 154 and 155: odpravi administrativnih ovir, v sm
- Page 156 and 157: denarnega nadomestila za primer bre
- Page 158 and 159: UGOTOVITVE V ZVEZI S PRENEHANJEM PO
- Page 160 and 161: okviru delovne zakonodaje. Torej sp
- Page 162 and 163: Tabela 1: Delež začasnih zaposlit
- Page 164 and 165: › Kršitve po podatkih Inšpektor
- Page 168 and 169: druge probleme. Delodajalci pa ob z
- Page 170 and 171: Sloveniji se obeta reforma trga del
- Page 172 and 173: tako delavcem omogočajo, da zapust
- Page 174 and 175: oziroma velja splošna ureditev pog
- Page 176 and 177: podatkih gre za popolno zajetje, me
- Page 178 and 179: Iz tabele je razbrati, da največji
- Page 180 and 181: 6.2.2 UREJENOST ZAPOSLITVE S KRAJŠ
- Page 182 and 183: Sloveniji leta 2011 registrirani 20
- Page 184 and 185: zaposlovanja za določen čas, kot
- Page 186 and 187: 7 PREVERITEV HIPOTEZ IN PRISPEVEK K
- Page 188 and 189: časa zaradi starševstva in tudi p
- Page 190 and 191: 8 ZAKLJUČEKProžnost zaposlovanja
- Page 192 and 193: Tudi zdravstveno zavarovanje je v S
- Page 194 and 195: zajema pa tudi usposabljanja in izo
- Page 196 and 197: 12. Cvetko, Aleksej, Kalčič, Mira
- Page 198 and 199: 45. Novak, Mitja, Končar, Polonca,
- Page 200 and 201: 80. Weiss, Manfred, Schmidt, Marlen
- Page 202 and 203: 102. (2010). Pravilnik o prijavi in
- Page 204: 134. Rezultati raziskovanj (743/200
Iz te analize kršitev določb ZDR v praksi je mogoče trditi, da se pravna pravila prožnosti<strong><strong>za</strong>poslovanja</strong> v praksi ne izvajajo ustrezno.Glede kršitev oziroma rigidnosti na trgu dela oziroma <strong><strong>za</strong>poslovanja</strong> pa je pomembnaspodnja tabela.Tabela 2: Delež <strong>za</strong>poslenih <strong>za</strong> določen čas v skupnem številu <strong>za</strong>poslenih, vobdobju od leta 1997 do 2011 v Sloveniji in EU-27, po spolu, v %SLOVENIJAEU-27MOŠKI ŽENSKE MOŠKI ŽENSKE1997 Ni podatka Ni podatka 10,8 12,11998 Ni podatka Ni podatka 11,1 12,21999 9,9 11,2 11,3 12,52000 12,7 14,8 11,7 13,02001 12,1 14,0 11,7 13,32002 12,6 16,1 11,6 13,22003 12,6 14,9 12,0 13,52004 16,7 19,1 12,7 13,92005 15,7 19,3 13,5 14,52006 15,5 19,3 13,9 15,02007 16,5 20,8 13,8 15,22008 15,3 19,7 13,3 14,92009 15,1 17,8 12,7 14,42010* 15,4 19,4 13,4 14,62011* 16,5 19,9 13,6 14,6Vir: Key Employment indicators, Employment in Europe 2007 (2007, str. 284, 309), KeyEmployment indicators, Employment in Europe 2010 (2010, str. 165, 189), EuropeanUnion Labour Force Survey – Annual results 2010 (2011, str. 6), European Union LabourForce Survey – Annual results 2011 (2012, str. 5); Lastna ponazoritevIz tabele je razvidno, da se delež moških <strong>za</strong>poslenih <strong>za</strong> določen čas v Sloveniji v obdobjuod leta 1999 do 2004, kjer je opaziti največjo rast, ves čas povečuje, v letih 2005 in 2006je opaziti manjši padec, leta 2007 ponovna rast, v letih 2008 in 2009 padec, v letih 2010in 2011 pa ponovno rast. Pri ženskah <strong>za</strong>poslenih <strong>za</strong> določen čas pa je do leta 2007 opazitistalno rast, v letih 2008 in 2009 pa se je delež žensk nekoliko zmanjšal, vendar pa je leta2010 in 2011 ponovno narasel. Ves čas je povprečje žensk <strong>za</strong>poslenih <strong>za</strong> določen čas nadpovprečjem moških s to obliko <strong>za</strong>poslitve. Tudi <strong>za</strong> EU-27 je glede gibanja opaziti podobnonaraščanje in padanje deleža žensk in moških <strong>za</strong>poslenih <strong>za</strong> določen čas, le da je primoških opaziti rast vse do leta 2007, leta 2008 in 2009, pa se delež moških nekolikozmanjša, v letih 2010 in 2011 pa ponovno naraste, pri ženskah pa je opaziti, tako kot vSloveniji, naraščanje deleža vse do leta 2007, leta 2008 in 2009 pa znižanje deleže le teh,vendar se delež pri obeh spolih leta 2010 poveča, 2011 pa le pri moških, pri ženskah paostane delež enak deležu leta 2010. Vendar je Slovenija, tako pri moških kot pri ženskah,152