razvijanje prožnosti zaposlovanja v sloveniji - Fakulteta za upravo ...

čas, tisti, ki delajo prek študentskega servisa, in tisti, ki opravljajo pogodbeno delo. Medvsemi deli za določen čas pa je 30 % del prek študentskega servisa. Študentsko delo jepovezano z dejstvom, da se vedno več mladih odloča za nadaljevanje šolanja na terciarniravni, in sicer leta 2000 se je v starostni skupini 19–30 let izobraževalo nekaj več kot30 % oseb, leta 2010 pa 45 % oseb te starosti (SURS, 2011).Kot rečeno se je razširjenost začasnih zaposlitev v Sloveniji v obdobju od leta 1991 do2007, oziroma v EU-27 od leta 1994 do 2007, povečevala. Opaziti je, da je Slovenija vletih 1994 do 1999 pod povprečjem EU-27. Delež začasnih zaposlitev v skupnem številuzaposlenih se v Sloveniji hitreje povečuje kot v povprečju v EU. Opaziti je, da je Slovenijav obdobju od leta 2000 dalje ves čas malo nad povprečjem EU-27. Največja rast tovrstnihzaposlitev je vidna prav v letu 2004, ko je Slovenija postala država članica Evropske unije.Zaposlitev za določen čas je najbolj naklonjena delodajalcu in njegovim potrebam prizaposlovanju. Na ta način ima delodajalec možnost hitrega in neoviranega zaposlovanja včasu večjih potreb po delu ter možnost neoviranega odpuščanja delavcev, ki nima potrebpo delavcih. Kar je razvidno iz pravne analize določb, ki urejajo pogodbo o zaposlitvi zadoločen čas, v poglavju 4.2.1. Skladno s tem pa se zaposlovanje za določen čas vse boljuveljavlja kot praksa, saj delodajalcem omogoča izogibanje varstvenim določbam zakonaglede odpuščanja delavcev, ki bi jih morali upoštevati v primeru zaposlovanja zanedoločen čas. Odpoved pogodbe o zaposlitvi pa je natančno analizirana v poglavju 6 in vpoglavju 4.2.1, ki predstavlja natančno urejenost pogodbe o zaposlitvi za določen čas.Delež teh oblik zaposlitev se je nato v letu 2005 in 2006 nekoliko zmanjšal, leta 2007 paponovno povečal, v letih 2008 in 2009, pa se delež ponovno zmanjša, tako v Sloveniji, kotv EU-27. V letih 2010 in 2011 pa je ponovno opaziti naraščanje deleža v teh oblikahzaposlitve, tako v Sloveniji, kot v EU-27.Delež zaposlenih, ki imajo sklenjeno delovno razmerje za določen čas leta 2011 v Slovenijipresega povprečje EU-27 za štiri odstotne točke. Slovenija se je leta 2010 uvrstila meddržave z velikim deležem zaposlitev za določen čas, višje vrednosti kot Slovenija sonamreč dosegali le še na Nizozemskem, na Portugalskem, v Španiji in na Poljskem. NaSlovaškem, v Bolgariji, Estoniji in Litvi so v letu 2010 imeli manj kot 6 % zaposlitev zadoločen čas, najmanj, malo več kot odstotek, pa so jih imeli v Romuniji. To so države, vkaterih je trg dela precej tog, in kjer so zabeležili bodisi višje stopnje brezposelnosti bodisivišje stopnje neaktivnosti 46 .Torej cilj ZDR iz leta 2002 glede omejitve rasti pogodb zadoločen čas ni dosežen. Skozi analizo delovne zakonodaje, ki je prestavljena v poglavju 3,4 in 5 in analizo uporabe začasnih zaposlitev v praksi, pa je mogoče predpostavljati, dadelovna zakonodaja zagotavlja visoko stopnjo prožnega zaposlovanja.46 Med neaktivne štejemo tiste, ki ne delajo, dela ne iščejo ali pa dela niso pripravljeni sprejeti v sorazmerno kratkem času(SURS).149