razvijanje prožnosti zaposlovanja v sloveniji - Fakulteta za upravo ...

okviru delovne zakonodaje. Torej spremembe zakonskih določb uresničujejo načelo varneprožnosti, kar je v korist tako delavcem kot delodajalcem.Ugotovitve kažejo, da je uvajanje večje prožnosti povzročilo manj intenzivno zakonskozaščito delavcev, kljub temu pa je mogoče razbrati, kar tudi ugotavlja Senčur Peček(2012, str. 1491), da tudi v spremenjenih razmerah delovna zakonodaja ohranja svojovlogo omejevanja avtonomije pogodbenih strank.Z osredotočenjem na koncept prožne varnosti, ki zajema prožnejšo ureditev delovnihrazmerij to so atipične pogodbe o zaposlitvi, prožne oblike delovnega časa, enostavnejšipostopki odpuščanja delavcev ipd., ob hkratnem zagotavljanju minimalne varnosti zadelavce, je mogoče ugotoviti, da so rešitve v taki pravni ureditvi, ki delodajalcemomogoča prožno organizacijo poslovanja, delavcem pa zagotavlja minimalne pravice.Torej se v Sloveniji od njene osamosvojitve uveljavlja koncept prožne varnosti, saj sospremembe zakonodaje takšne, ki delodajalcem omogoča prožno organizacijo poslovanja,delavcem pa zagotavlja minimalne pravice.Na podlagi zakonskih sprememb od leta 1990 do danes, ter tudi na podlagi novihpredlaganih sprememb in dopolnitev predpisov je mogoče trditi, da pristop politike skušazdružiti prožnost trgov dela za delodajalce in varnost zaposlitve za zaposlene.Po besedah nekdanjega ministra za delo Ivana Svetlika naj bi se s spremembami ZDR42/2002, 103/2007 bolj zaščitili najranljivejše skupine zaposlenih in jim povečali varnostna trgu dela, povečali učinkovitost inšpekcijskih organov, povečali prožnost prizaposlovanju in sklepanju delovnih razmerij ter s tem znižali administrativno obremenitevdelodajalcev.146