razvijanje prožnosti zaposlovanja v sloveniji - Fakulteta za upravo ...

sklepa za nedoločen čas in za polni delovni čas. Zaradi posebnih interesov tako delavcakot delodajalca ter na zakonu utemeljenih okoliščin, ki utemeljujejo odstop od splošnezakonske ureditve pogojev dela, lahko v primerih in pod pogoji, določenimi z zakonom,delavec in delodajalec skleneta tudi različne atipične oblike pogodbe o zaposlitvi.« (KresalŠoltes, 2002, str. 200).Delovno pravo se je razvilo kot odziv družbe na pogodbeno razmerje, v katerem je enastranka (delavec) v podrejenem položaju nasproti drugi (delodajalcu). To neenakost naj biodpravile, kompenzirale zaščitne norme. Izraz tega so dokumenti mednarodnih terregionalnih organizacij (MOD, Svet Evrope, EU) in določbe nacionalnih zakonodaj, ki senanašajo na delovni čas, minimalno plačo, varstvo pred odpovedjo, varnost ter zdravje pridelu in druga področja varstva delavcev (Senčur Peček, 2011). »Delovno pravo 1 s svojiminormami ščiti delavca kot šibkejšo stranko v delovnem razmerju. Tipični model te zaščiteje bilo dolgo časa delovno razmerje za nedoločen čas, s polnim delovnim časom, za delopri enem delodajalcu. Hiter tehnološki razvoj, večja konkurenčnost zaradi globalizacije inspremenljivo povpraševanje potrošnikov zahtevajo od gospodarskih subjektov vednovečjo prožnost pri zaposlovanju. Poleg prožnejše ureditve klasične oblike delovnegarazmerja se kaže potreba po urejanju atipičnih oblik zaposlitve, se pravi tistih oblik, ki naneki način odstopajo od koncepta normalne zaposlitve.« (Senčur Peček, 2011, str. 1201).»Zahteve po večji prožnosti niso nekaj novega. Okrepile so se predvsem v 1980−90-ihletih po vsem svetu, predvsem tudi v povezavi s procesom globalizacije. Delodajalci so vtem okviru zahtevali tudi liberalizacijo pravne ureditve prenehanja zaposlitve. Druganajpomembnejša zahteva v okviru svetovne kampanije za večjo fleksibilnost na trgu delase nanaša na sprostitev t. i. fleksibilnih oblik zaposlitve, kot so zaposlitev za določen čas,delo s krajšim delovnim časom, začasno delo prek zaposlitvenih agencij, delo na domu inna daljavo, pa tudi samozaposlovanje.« (Kresal, 2006, str. 153). V današnjem času zakaterega so značilne nove oblike organiziranosti in poslovnega sodelovanja, pridobivakategorija samozaposlenih vedno večji pomen. »Aktivnosti Evropske komisije gledeatipičnih oblik dela segajo že v leto 1991. Poglobljena razprava o tovrstnih oblikah dela pase je začela že v letu 1995 na pobudo Evropske komisije v okviru socialnih partnerjev naravni ES, in sicer o fleksibilnem delovnem času in varnosti delavcev z vidika treh oblikatipične zaposlitve: delo za določen čas, delo s krajšim delovnim časom in zagotavljanjedela delavcev drugim uporabnikom.« (Kalčič, 2006, str. 367−368). Direktiva Sveta(1999/70/ES) o okvirnem sporazumu o delu za določen čas, sklenjenem med ETUC,UNICE in CEEP izhaja iz načela, da je zaposlitev za nedoločen čas prevladujoča intemeljna oblika zaposlitve, sklepanje pogodb o zaposlitvi za določen čas pa mora temeljitina objektivnih razlogih, kar preprečuje zlorabe. Engblom (2008, str. 133−149) obširnoopisuje zadevo Adeneler, kjer je izpostavljeno, da so pogodbe o zaposlitvi za nedoločenčas prevladujoča oblika delovnih razmerij, stabilna zaposlitev pa pomemben elementvarstva delavcev.1 Ideja delovnega prava izhaja iz neenake pogajalske moči pogodbenih strank in vloge delovnega prava delovati kotprotiutež, ki naj izravnava pogajalske moči (Senčur Peček, 2012, str. 1486).2