razvijanje prožnosti zaposlovanja v sloveniji - Fakulteta za upravo ...
razvijanje prožnosti zaposlovanja v sloveniji - Fakulteta za upravo ... razvijanje prožnosti zaposlovanja v sloveniji - Fakulteta za upravo ...
UGOTOVITVE V ZVEZI S PRENEHANJEM POGODBE O ZAPOSLITVI IZPOSLOVNEGA RAZLOGAIz raziskave je ugotovljeno, da je bila z ZDR iz leta 1990 uvedena možnost odpuščanja žezaposlenih presežnih delavcev. Njegove spremembe in z uvedbo novega Zakona ozaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti iz leta 1991, pa so bili ustvarjenidejanski pogoji za hitrejše sproščanje delovne sile. Uredil je posredovanje zaposlitveoziroma dela, vse kasnejše spremembe omenjenega zakona pa bistveno vplivajo naposredovanje dela in so predstavljene v poglavju 4 in 5.V obravnavanem obdobju od leta 1990 do danes, je skozi analizo dveh temeljnih zakonov,to je ZDR in ZZZPB oziroma po letu 2010 preimenovanem v ZUTD, ki določata urejenostprenehanja delovnega razmerja, skozi njune spremembe in dopolnitve, mogoče ugotoviti,da prispevata k prožnejši ureditvi delovnih razmerij, ohranja se visoko raven varstvadelavcev kar je razvidno in številnih formalnih in procesnih zahtev, ki se jih mora držatidelodajalec. Postopno se je razvilo neposredno omejevanje delodajalca pri odpovedi zaposebej varovane kategorije delavcev, s spremembami omenjenih določb pa se prispeva kprožnejšim oblikam zaposlovanja, pomembno pa je predvsem fleksibilnejše varstvostarejših delavcev.S spremembami in dopolnitvami določb ZDR se prispeva tako k večji varnosti zaposlitve,kot tudi fleksibilnejši ureditvi delovnih razmerij in s tem fleksibilnejšemu trgu dela.Prožnejša ureditev je razvidna iz sprememb, ki se nanašajo na fleksibilnejšo ureditevprenehanja pogodbe o zaposlitvi starejših delavcev, nove določbe prispevajo k hitrejšemupostopku odpovedi, spodbuja se večja mobilnost delavcev, skozi analizo je moč ugotovitipoenotenje in skrajšanje odpovednih rokov, prispeva se k jasnejši in natančnejšiopredelitvi odpravnin in tudi znižanju višine odpravnine glede na leto 1991, s čimer seprispeva k povečanju delovno-pravnega varstva delavcev in razbremenitvi delodajalca.Glede same odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga se prispeva k jasnejšimin natančnejšim določbam, zaradi česar je zagotovljena večja fleksibilnost s tem pa tudivečja prožna varnost na trgu dela. Pomembno iz vidika prožnosti urejanja delovnihrazmerij je pravica do odpravnine namesto odpovednega roka.Skozi spremembe določb se prispeva tudi več kot le varstvu delovnega mesta, in sicervarstvu zaposlitve, kar je razvidno na podlagi urejenosti določb o pravici do usposabjanjain izobraževanja, s spremembami oziroma dopolnitvami določb o pravici in dolžnosti dousposabljanja in izobraževanja, se prispeva k jasnejši urejenosti, s čimer je omogočenavečja prilagodljivost na trgu dela. K varnosti zaposlitve se prispeva z urejenostjo pravicedo denarnega nadomestila iz zavarovanja za primer brezposelnosti. Spremembe določb ourejenosti omenjene pravice prispevajo k prožnejši ureditvi, tudi k večji socialni varnosti,odpravljajo se administrativne ovire, prispeva se tudi k jasnejši in pravičnejši ureditvi douveljavljanja omenjene pravice, s spremembami določb o času prejemanja denarneganadomestila se prispeva tudi k večji socialni varnosti starejših delavcev, nove določbe144
urejajo možnost delnega izhoda iz brezposelnosti, s čimer se prispeva k prožnosti delovnihrazmerij oziroma prožnosti zaposlovanja in socialni varnosti zavarovancev.Omenjena je že bila pravica do odpravnine. S spremembami določb o odpravnini seprispeva širšemu varstvu delavcev, spremembe in novosti prispevajo k prožnejši ureditvi,predlog sprememb določa razbremenitve delodajalcev, predlaga se vzpostavitevpokojninskega sklada, katerega namen je socialna varnost.Kot je razvidno iz analize je na podlagi prožnejše ureditve zagotovljena tudi ustreznasocialna varnost.Raven zakonskega varstva je odraz mednarodnega delovnega prava, ki ga je ratificiraladržava ter njene ustavne in zakonske tradicije. Varstvo zaposlitve spada v mednarodnojedro človekove pravice do dostojnega dela. MOD št. 158 namreč določa, da je eden odpomembnih dejavnikov varstva zaposlitve tudi zahteva, da lahko delovno razmerjepreneha samo, če za to obstaja resen (utemeljen) razlog, delavec pa ima zaradi izgubezaposlitve pravico do razumnega odpovednega roka in ustrezne odpravnine ali drugeoblike varstva dohodka, kar uresničuje tudi slovenska zakonodaja. Delovnopravno varstvov zvezi s prenehanjem delovnega razmerja sodi v polje učinkovanja 49. in 66. členaUstave, ki zagotavljajo človekovo pravico do svobode in varstva dela, varstvo predarbitrarnim prenehanjem delovnega razmerja gotovo sodijo v ustavno jedro te človekovepravice.Kljub temu, da je skozi obravnavano obdobje opaziti spremembe pravne ureditve, kiprispevajo k prožnejši ureditvi delovnih razmerij in tudi varstvu zaposlitve, delovnopravnemuvarstvu in tudi večji socialni varnosti, pa je na podlagi predlogov spremembZDR in ZUTD iz leta 2012 mogoče opaziti, da se na obravnavanih področjih da še velikopostoriti, z uvedbo teh sprememb pa bo zakonodaja prispevala še k prožnejši ureditvidelovnih razmerij in v povezavi z njo ustrezni varnosti.Spremembe ZDR 42/2002, 103/2007 se predvidevajo v smeri povečanja prožne varnosti.Po besedah Boruta Pahorja (2012) to ni zakon, ki bi jemal delavcem in dajaldelodajalcem. Ampak zakon, ki poskuša na pravičen in uspešen način vzpostaviti nekopametno razmerje, uspešno razmerje med prožnostjo trga delovne sile in varnostjozaposlenih in je ocenil, da so se temu precej približali.Tudi v predlogu sprememb ZUTD 2012 so določene pomembne novosti, s katerimi seprispeva k uresničevanju načela varne prožnosti. Omenjeni pomembni predlogi spremembobeh zakonov so skozi raziskavo natančno predstavljeni.Iz navedenih zakonskih določb, ki urejajo prenehanje delovnega razmerja je opaziti, da seureditev spreminja v smeri zagotavljanja prožnosti, kot tud ustrezni varnosti. Varstvo vzvezi s prenehanjem zaposlitve se zagotavlja tako v okviru sistema socialne varnosti kot v145
- Page 108 and 109: 4.3.1.1 Pogodba o deluZDR iz leta 1
- Page 110 and 111: Namen Zakona o malem delu je, da se
- Page 112 and 113: V skladu s predlaganim 27. č člen
- Page 114 and 115: azporeditve, začetka in konca delo
- Page 116 and 117: predpisuje, da mora delodajalec, č
- Page 118 and 119: ureja dodatno delo v primeru naravn
- Page 120 and 121: 5 PRAVNA UREDITEV PRENEHANJA DELOVN
- Page 122 and 123: člen ZDR iz leta 1991, ki spreminj
- Page 124 and 125: kot kriterij za ugotavljanje prese
- Page 126 and 127: 33. člen je na novo natančno ured
- Page 128 and 129: Z novim zakonom se je pojavila zaht
- Page 130 and 131: starostne pokojnine, razen če mu n
- Page 132 and 133: Tudi invalidu je mogoče odpovedati
- Page 134 and 135: Sprememba ZZZPB iz leta 1998 je za
- Page 136 and 137: › REDNA ODPOVED POGODBE O ZAPOSLI
- Page 138 and 139: pojmov se izhaja iz splošnega nač
- Page 140 and 141: urejajo delovna razmerja, obvešča
- Page 142 and 143: Kriteriji za določitev presežnih
- Page 144 and 145: posebnost, ki velja za manjše delo
- Page 146 and 147: MDDSZ (2012, str. 4) je predstavilo
- Page 148 and 149: Torej s predlogom zakona 2012 so se
- Page 150 and 151: načelo, da je delovno razmerje po
- Page 152 and 153: šteje celotno obdobje trajanja del
- Page 154 and 155: odpravi administrativnih ovir, v sm
- Page 156 and 157: denarnega nadomestila za primer bre
- Page 160 and 161: okviru delovne zakonodaje. Torej sp
- Page 162 and 163: Tabela 1: Delež začasnih zaposlit
- Page 164 and 165: › Kršitve po podatkih Inšpektor
- Page 166 and 167: Iz te analize kršitev določb ZDR
- Page 168 and 169: druge probleme. Delodajalci pa ob z
- Page 170 and 171: Sloveniji se obeta reforma trga del
- Page 172 and 173: tako delavcem omogočajo, da zapust
- Page 174 and 175: oziroma velja splošna ureditev pog
- Page 176 and 177: podatkih gre za popolno zajetje, me
- Page 178 and 179: Iz tabele je razbrati, da največji
- Page 180 and 181: 6.2.2 UREJENOST ZAPOSLITVE S KRAJŠ
- Page 182 and 183: Sloveniji leta 2011 registrirani 20
- Page 184 and 185: zaposlovanja za določen čas, kot
- Page 186 and 187: 7 PREVERITEV HIPOTEZ IN PRISPEVEK K
- Page 188 and 189: časa zaradi starševstva in tudi p
- Page 190 and 191: 8 ZAKLJUČEKProžnost zaposlovanja
- Page 192 and 193: Tudi zdravstveno zavarovanje je v S
- Page 194 and 195: zajema pa tudi usposabljanja in izo
- Page 196 and 197: 12. Cvetko, Aleksej, Kalčič, Mira
- Page 198 and 199: 45. Novak, Mitja, Končar, Polonca,
- Page 200 and 201: 80. Weiss, Manfred, Schmidt, Marlen
- Page 202 and 203: 102. (2010). Pravilnik o prijavi in
- Page 204: 134. Rezultati raziskovanj (743/200
urejajo možnost delnega izhoda iz brezposelnosti, s čimer se prispeva k prožnosti delovnihrazmerij oziroma prožnosti <strong><strong>za</strong>poslovanja</strong> in socialni varnosti <strong>za</strong>varovancev.Omenjena je že bila pravica do odpravnine. S spremembami določb o odpravnini seprispeva širšemu varstvu delavcev, spremembe in novosti prispevajo k prožnejši ureditvi,predlog sprememb določa razbremenitve delodajalcev, predlaga se vzpostavitevpokojninskega sklada, katerega namen je socialna varnost.Kot je razvidno iz analize je na podlagi prožnejše ureditve <strong>za</strong>gotovljena tudi ustreznasocialna varnost.Raven <strong>za</strong>konskega varstva je odraz mednarodnega delovnega prava, ki ga je ratificiraladržava ter njene ustavne in <strong>za</strong>konske tradicije. Varstvo <strong>za</strong>poslitve spada v mednarodnojedro človekove pravice do dostojnega dela. MOD št. 158 namreč določa, da je eden odpomembnih dejavnikov varstva <strong>za</strong>poslitve tudi <strong>za</strong>hteva, da lahko delovno razmerjepreneha samo, če <strong>za</strong> to obstaja resen (utemeljen) razlog, delavec pa ima <strong>za</strong>radi izgube<strong>za</strong>poslitve pravico do razumnega odpovednega roka in ustrezne odpravnine ali drugeoblike varstva dohodka, kar uresničuje tudi slovenska <strong>za</strong>konodaja. Delovnopravno varstvov zvezi s prenehanjem delovnega razmerja sodi v polje učinkovanja 49. in 66. členaUstave, ki <strong>za</strong>gotavljajo človekovo pravico do svobode in varstva dela, varstvo predarbitrarnim prenehanjem delovnega razmerja gotovo sodijo v ustavno jedro te človekovepravice.Kljub temu, da je skozi obravnavano obdobje opaziti spremembe pravne ureditve, kiprispevajo k prožnejši ureditvi delovnih razmerij in tudi varstvu <strong>za</strong>poslitve, delovnopravnemuvarstvu in tudi večji socialni varnosti, pa je na podlagi predlogov spremembZDR in ZUTD iz leta 2012 mogoče opaziti, da se na obravnavanih področjih da še velikopostoriti, z uvedbo teh sprememb pa bo <strong>za</strong>konodaja prispevala še k prožnejši ureditvidelovnih razmerij in v pove<strong>za</strong>vi z njo ustrezni varnosti.Spremembe ZDR 42/2002, 103/2007 se predvidevajo v smeri povečanja prožne varnosti.Po besedah Boruta Pahorja (2012) to ni <strong>za</strong>kon, ki bi jemal delavcem in dajaldelodajalcem. Ampak <strong>za</strong>kon, ki poskuša na pravičen in uspešen način vzpostaviti nekopametno razmerje, uspešno razmerje med prožnostjo trga delovne sile in varnostjo<strong>za</strong>poslenih in je ocenil, da so se temu precej približali.Tudi v predlogu sprememb ZUTD 2012 so določene pomembne novosti, s katerimi seprispeva k uresničevanju načela varne prožnosti. Omenjeni pomembni predlogi spremembobeh <strong>za</strong>konov so skozi raziskavo natančno predstavljeni.Iz navedenih <strong>za</strong>konskih določb, ki urejajo prenehanje delovnega razmerja je opaziti, da seureditev spreminja v smeri <strong>za</strong>gotavljanja prožnosti, kot tud ustrezni varnosti. Varstvo vzvezi s prenehanjem <strong>za</strong>poslitve se <strong>za</strong>gotavlja tako v okviru sistema socialne varnosti kot v145
Change language