razvijanje prožnosti zaposlovanja v sloveniji - Fakulteta za upravo ...

nadomestilo plače v skladu s predpisi o delovnih razmerjih, zdravstvenem zavarovanju alipokojninskem in invalidskem zavarovanju, ali če niso prejemali plače, saj je določil, da sev osnovo za odmero denarnega nadomestila za brezposelnost upošteva osnovna plača,povečana za dodatek na delovno dobo, ki bi jo upravičenec prejel, če bi delal. Torej so vnekoliko boljšem pravnem položaju zavarovanci, ki določeno obdobje niso prejemali plače,recimo zaradi prekinitve med pogodbami o zaposlitvi za določen čas. Tedaj sezavarovancu, v skladu z novim 2. odstavkom 20. člena ZZZPB iz leta 1998, v osnovo zaizračun denarnega nadomestila, šteje osnovna plača, povečana za dodatek na delovnodobo, ki bi jo prejel, če bi delal. 20. člen ZZZPB 107/2006 ne vsebuje sprememb gledeureditve osnove.Pri delavcih s pogodbo o zaposlitvi za zelo kratek delovni čas je lahko plača zelo nizka, karbo vplivalo na višino prispevkov in višino denarnega nadomestila. Te brezposelne osebelahko ne pridobijo zadovoljive višine dohodka, zaradi česar so lahko odvisne od(zakonskega) partnerja ali denarne socialne pomoči, če denimo živijo same ali tudi partnerživi v pomanjkanju.ZUTD iz leta 2010 upošteva, da je minimalna zavarovalna doba za uveljavitev pravice dodenarnega nadomestila za primer brezposelnosti devet mesecev v zadnjih 24 mesecih, zato se po novem kot osnova za odmero določa prejeta povprečna plača v obdobju osemmesecev pred nastankom brezposelnosti. Obdobje za določanje osnove za odmerodenarnega nadomestila se torej skrajšuje na 8 mesecev, po prejšnji ureditvi 12.Z novo ureditvijo v 61. členu ZUTD se prispeva k večji socialni varnosti delavcev. Le-taprispeva k novi ureditvi osnove za odmero denarnega nadomestila.Zakon posebej ureja primere, ko zavarovanci v obdobju za odmero niso prejemali plačeoziroma je v posebnih primerih niso prejemali za poln delovni čas.Po novem se za zavarovance, ki so pred nastankom brezposelnosti delali krajši delovni časod polnega, po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, predpisih ozdravstvenem varstvu ali predpisih o starševskem dopustu osnova za odmero določi tako,da se jim plača, ki so jo prejeli za krajši delovni čas od polnega, preračuna na poln delovničas 45 . Na novo je določena osnova za zavarovance, ki so v obdobju za odmero prejemalinadomestilo plače oziroma plače posameznega meseca v tem obdobju niso prejeli. Staraopredelitev je to določala v zgoraj omenjenem 2. odstavku 20. člena.Zaradi pomanjkanja jasne opredelitve pojma »plača, ki bi jo upravičenec prejel, če bidelal« je bilo izvajanje te določbe oteženo. Zato se ureditev nadomešča z določbo, pokateri se za izračun osnove za odmero upoštevajo plače, ki so jih ti zavarovanci prejeli zazadnjih osem mesecev pred nastankom brezposelnosti. Za izračun osnove tehzavarovancev tako ni določeno časovno obdobje za odmero, ampak je pomembno leštevilo (osem) zadnjih dejansko izplačanih plač. Izjema je določena za primere, kozavarovanci pred nastankom brezposelnosti niso prejeli osmih plač. V teh primerih se priodmeri za manjkajoče mesece upoštevajo prejeta nadomestila plač, s čimer se prispeva k45 Tem zavarovancem delodajalci zagotavljajo plačilo za delo po dejanski delovni obveznosti, za razliko do polnegadelovnega časa pa imajo različne pravice, odvisno od razloga, zaradi katerega delajo krajši delovni čas. Zaradi tako različnihupravičenj zavarovancev se kot osnova predlaga plača, preračunana na poln delovni čas (ZUTD, 61. člen).139