razvijanje prožnosti zaposlovanja v sloveniji - Fakulteta za upravo ...

šteje celotno obdobje trajanja delovnega razmerja. Torej s širitvijo kroga upravičencev, seuresničuje cilj povečanja socialne varnosti oseb, ki so izgubile zaposlitev. S tem seprispeva k uveljavljanju koncepta prožne varnosti, ki bo v delu o prožnosti uresničen tudiv spremembah zakonodaje, ki ureja delovna razmerja.Že ZZZPB iz leta 1991 in njegove spremembe je v 19. členu določil primere, ko tudi obizpolnjevanju splošnih pogojev za pridobitev pravic iz zavarovanja za primerbrezposelnosti, ne pripada pravica do denarnega nadomestila iz zavarovanj za primerbrezposelnosti. Eden izmed primerov je tudi, ko delovno razmerje preneha po volji alikrivdi delavca v primeru redne odpovedi. ZZZPB 2006 je v 19. členu določal, da pravice dodenarnega nadomestila ne more uveljaviti zavarovanec, ki mu je prenehala pogodba ozaposlitvi zaradi sporazumne razveljavitve, tudi ZUTD 2010 v 63. členu določa, da pravicedo denarnega nadomestila za primer brezposelnosti ne more uveljaviti zavarovanec, ki jepostal brezposeln po svoji krivdi ali volji na podlagi pisnega sporazuma.Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o urejanju trga dela 2012, pa uvajamožnost uveljavljanja denarnega nadomestila za primer brezposelnosti tudi v primerusporazumne odpovedi delovnega razmerja. Dodatno se v 62. členu predlaga višinanadomestila, do katere bi bil upravičen zavarovanec, ki se je z delodajalcem sporazumel oodpovedi pogodbe o zaposlitvi. Sporazumna odpoved pogodbe o zaposlitvi je v veljavniurediti izključitven razlog za priznanje pravice do denarnega nadomestila, s predlaganimispremembami pa se to spreminja. Tako bo po predlogu denarno nadomestilo lahkouveljavil zavarovanec tudi v tem primeru. Ker pa je nastanek brezposelnosti zaradisporazumne odpovedi pogojen tudi z delavčevo voljo, se kot višina nadomestila, dokaterega bi bil upravičen, predlaga denarno nadomestilo v priznanem trajanju v višini 50odstotkov od osnove, ob upoštevanju najnižjega in najvišjega zneska denarneganadomestila, določenega s tem zakonom. Z uvedbo možnosti uveljavljanja denarneganadomestila za primer brezposelnosti tudi v primeru sporazumne odpovedi delovnegarazmerja, se dosega večja fleksibilnost na trgu dela (MDDSZ, 2012).› Osnova za odmero denarnega nadomestilaUreditev izhaja iz namena pravice, ki je posamezniku v času brezposelnosti zagotovitidohodke v sorazmerju z njihovim vložkom v času zaposlitve.Najprej je osnovo za odmero denarnega nadomestila uredil 20. člen ZZZPB 5/91 in jedoločil, da je osnova za odmero denarnega nadomestila povprečni mesečni osebnidohodek, ki ga je zavarovanec prejel za zadnje tri mesece pred prenehanjem delovnegarazmerja. Tretji odstavek pa določa, da če je za zavarovanca ugodneje, se mu v osnovoupošteva povprečni osebni dohodek za četrti, peti in šesti mesec pred prenehanjemdelovnega razmerja. ZZZPB iz leta 98 pa podaljšuje obdobje prejemanja plače, in sicerdoloča, da je osnova za odmero denarnega nadomestila povprečna mesečna plačazavarovanca, ki jo je prejemal v dvanajstih mesecih pred nastankom brezposelnosti.ZZZPB iz leta 1998 je nekoliko bolje uredil položaj zavarovancev, ki so prejemali138