razvijanje prožnosti zaposlovanja v sloveniji - Fakulteta za upravo ...
razvijanje prožnosti zaposlovanja v sloveniji - Fakulteta za upravo ... razvijanje prožnosti zaposlovanja v sloveniji - Fakulteta za upravo ...
načelo, da je delovno razmerje po naravi trajno delovno razmerje, ki se praviloma sklepaza nedoločen čas. Torej novela zakona je določila strožjo interpretacijo ustreznezaposlitve, kar je v prid varstva delavca.Novela ZDR-A iz leta 2007 na novo ureja zakonska ureditev pravic do odpravnine vprimeru, da presežni delavec hitro najde novo zaposlitev, s čimer se prispeva k lažjiodpovedi pogodbe o zaposlitvi. Novi 90. a člen ZDR-A se imenuje odpoved s ponudbonove pogodbe o zaposlitvi pri drugem delodajalcu. Z novim 90. a členom je bila uvedenasprememba, da delodajalec ni dolžan izplačati odpravnine v primeru, ko Zavod zazaposlovanje ali delodajalec delavcu ob odpovedi pogodbe o zaposlitvi že v časuodpovednega roka ponudi sklenitev pogodbe o zaposlitvi z drugim delodajalcem indelavec to pogodbo sklene. Drugemu delodajalcu pa odpravnine ni dolžan izplačati, če sev pogodbi o zaposlitvi zaveže, da bo glede minimalnega odpovednega roka in pravice doodpravnine upošteval delovno dobo delavca pri obeh delodajalcih. S to določbo se tudiprispeva k prožnejšemu trgu dela.Kljub izboljšavam je v teh določbah še vedno mogoče najti nekaj pomanjkljivosti. Plača jeeden od bistvenih elementov pogodbe o zaposlitvi, ni pa upoštevana pri ureditvi pravnihposledic sprejema nove ponudbe pogodbe o zaposlitvi ob odpovedi. To pomeni, da se priodpovedi s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi plača lahko bistveno spremeni, torej jelahko tudi nižja od dotedanje, delavec pa izgubi pravico do odpravnine.Izhodišča reform trga dela, ki jih je predstavilo MDDSZ, urejajo odpravnine na podlagisistema določenih prispevkov v okviru odpravninskega sklada. Torej predvideva sevzpostavitev pokojninskega sklada.MDDSZ (2012, str. 8) je predlagalo, da vsak delodajalec za svojega zaposlenega zaodpravnino plačuje določen prispevek od bruto plače (možnost za vključitev imajo tudisamozaposleni). Možno bi bilo vključiti izjeme za določene skupine zaposlenih, kot je todoločeno v Avstriji za javni sektor. Vzpostavitev odpravninskega sklada v Sloveniji bi bilastroškovno nevtralna za delodajalce, če bi bila prispevna stopnja 0,58 % odstotka brutoplač (pri predpostavki 2,7 % obrestne mere in ničelne rasti produktivnosti dela). Prispevnastopnja je precej odvisna od predpostavke o rasti produktivnosti dela. Delodajalec bi bildolžan skleniti pogodbo z odpravninskim skladom. Če tega ne bi storil v določenem roku,bi bile za to predvidene sankcije. Sredstva se beležijo na individualnih varčevalnih računihdelavcev. Upravljavec premoženja upravlja s sredstvi skladno z naložbeno politiko, pričemer mora upoštevati omejitve naložbene politike, predpisane z zakonom in zagotavljatiminimalno zajamčeno donosnost. Vsak delavec v vsakem primeru redno prejme sredstvana svoj individualni račun v okviru odpravninskega sklada, pravico do črpanja sredstev obprenehanju delovnega razmerja pa bi imeli zaposleni v primeru prenehanja delovnegarazmerja, razen če gre za odpoved pogodbe o zaposlitvi s strani delavca ali utemeljeneodpovedi pogodbe o zaposlitvi s strani delodajalca (krivdni razlog, izredna odpoved).Zaposleni bi imeli možnost črpati sredstva iz odpravninskega sklada po enem letuzaposlitve glede na veljavno ureditev oz. krajše obdobje glede na uveljavitev koncepta136
enotne pogodbe za nedoločen čas. V primeru, da je namen sklada predvsem socialnavarnost ob izgubi zaposlitve, bi bilo smiselno, da so do prispevkov v odpravninski skladupravičeni vsi zaposleni, ne glede na pretekli čas trajanja delovnega razmerja. Višinasredstev za odpravnine pa bi postopno naraščala s časom trajanja zaposlitve. Na ta načinbi prispevali k zmanjšanju segmentacije na trgu dela in prekinjanju pogodb o zaposlitvipred obdobjem, ko je delavec upravičen do odpravnine.• DENARNO NADOMESTILO ZA PRIMER BREZPOSELNOSTIZ uveljavitvijo ZZZPB iz leta 1991 so se ustvarili dejanski pogoji za hitrejše sproščanjedelovne sile. S tem zakonom se je ustvarilo zavarovanje za primer brezposelnosti. Tazakon je določal, da se z zavarovanjem za primer brezposelnosti zavarovancemzagotavljajo pravice za čas, ko so brez svoje krivde ali proti svoji volji brez zaposlitve, inpravice v primeru, ko postane njihovo delo nepotrebno.Denarno nadomestilo je urejal v 15. do 34. členu.Pogoj za pridobitev pravice do denarnega nadomestila je izpolnitev določene dobepredhodnega zavarovanja. Ta doba ni določena v strnjenem nizu, kar je lahko v koristdelavcem, ki so imeli v določenem obdobju sklenjenih več pogodb o zaposlitvi za določenčas, z vmesnimi prekinitvami. Tako kot ZZZPB 5/91 in vse njegove spremembe do leta2010 z uvedbo ZUTD, ki je nadomestil sedanji ZZZPB, določajo to predhodno obdobje.18. člen ZZZPB iz leta 1991 je določil, da pravico do denarnega nadomestila za primerbrezposelnosti pridobi zavarovanec, ki je bil v delovnem razmerju neprekinjeno najmanjdevet mesecev ali dvanajst mesecev s presledki v zadnjih osemnajstih mesecih predprenehanjem delovnega razmerja in se najkasneje v 30 dneh po prenehanju delovnegarazmerja prijavi zavodu. ZZZPB 69/98 spreminja 18. člen, tako, da po novem jasneje inširše določa, da lahko pravico do denarnega nadomestila, ob izpolnjevanju splošnihpogojev iz 17. a člena tega zakona, uveljavi zavarovanec, katerega delovno razmerje predprenehanjem pri enem ali več delodajalcih je trajalo vsaj 12 mesecev v zadnjih 18mesecih. Zakon o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti 107/2006 pa v18. členu ne vsebuje sprememb glede na 18. člen starega ZZZPB 69/98. Zaradi te določbeso v slabšem položaju (lahko predvsem mlajši) delavci s pogodbo o zaposlitvi za krajšeobdobje če kmalu ne sklenejo nove pogodbe.ZUTD, ki je nadomestil sedanji ZZZPB, je uvedel pomembno novost, in sicer širitev krogaupravičencev do denarnega nadomestila ter uvedba še nekaterih drugih novosti,povezanih z večanjem varnosti iskalcev zaposlitve. ZUTD v 59. členu določa, da pravice izzavarovanja za primer brezposelnosti lahko pridobi brezposelna oseba, ki je bila prednastankom brezposelnosti zavarovana najmanj devet mesecev v zadnjih 24 mesecih.Pravice iz zavarovanja za primer brezposelnosti pridobi tudi oseba, ki je bila vključena vzavarovanje na podlagi delovnega razmerja, delodajalec kot zavezanec za plačiloprispevkov pa prispevkov za zavarovanje za primer brezposelnosti ni plačal, in sicer neglede na možnost njihove izterjave. Zavarovancem se v teh primerih v zavarovalno dobo137
- Page 100 and 101: Z novim ZUTD so se odpravile pomanj
- Page 102 and 103: • OPREDELITEV POSLOVODNIH OSEBPos
- Page 104 and 105: ne velja. Ta določba omogoča, da
- Page 106 and 107: ugodnejše, kot jih določa ta zako
- Page 108 and 109: 4.3.1.1 Pogodba o deluZDR iz leta 1
- Page 110 and 111: Namen Zakona o malem delu je, da se
- Page 112 and 113: V skladu s predlaganim 27. č člen
- Page 114 and 115: azporeditve, začetka in konca delo
- Page 116 and 117: predpisuje, da mora delodajalec, č
- Page 118 and 119: ureja dodatno delo v primeru naravn
- Page 120 and 121: 5 PRAVNA UREDITEV PRENEHANJA DELOVN
- Page 122 and 123: člen ZDR iz leta 1991, ki spreminj
- Page 124 and 125: kot kriterij za ugotavljanje prese
- Page 126 and 127: 33. člen je na novo natančno ured
- Page 128 and 129: Z novim zakonom se je pojavila zaht
- Page 130 and 131: starostne pokojnine, razen če mu n
- Page 132 and 133: Tudi invalidu je mogoče odpovedati
- Page 134 and 135: Sprememba ZZZPB iz leta 1998 je za
- Page 136 and 137: › REDNA ODPOVED POGODBE O ZAPOSLI
- Page 138 and 139: pojmov se izhaja iz splošnega nač
- Page 140 and 141: urejajo delovna razmerja, obvešča
- Page 142 and 143: Kriteriji za določitev presežnih
- Page 144 and 145: posebnost, ki velja za manjše delo
- Page 146 and 147: MDDSZ (2012, str. 4) je predstavilo
- Page 148 and 149: Torej s predlogom zakona 2012 so se
- Page 152 and 153: šteje celotno obdobje trajanja del
- Page 154 and 155: odpravi administrativnih ovir, v sm
- Page 156 and 157: denarnega nadomestila za primer bre
- Page 158 and 159: UGOTOVITVE V ZVEZI S PRENEHANJEM PO
- Page 160 and 161: okviru delovne zakonodaje. Torej sp
- Page 162 and 163: Tabela 1: Delež začasnih zaposlit
- Page 164 and 165: › Kršitve po podatkih Inšpektor
- Page 166 and 167: Iz te analize kršitev določb ZDR
- Page 168 and 169: druge probleme. Delodajalci pa ob z
- Page 170 and 171: Sloveniji se obeta reforma trga del
- Page 172 and 173: tako delavcem omogočajo, da zapust
- Page 174 and 175: oziroma velja splošna ureditev pog
- Page 176 and 177: podatkih gre za popolno zajetje, me
- Page 178 and 179: Iz tabele je razbrati, da največji
- Page 180 and 181: 6.2.2 UREJENOST ZAPOSLITVE S KRAJŠ
- Page 182 and 183: Sloveniji leta 2011 registrirani 20
- Page 184 and 185: zaposlovanja za določen čas, kot
- Page 186 and 187: 7 PREVERITEV HIPOTEZ IN PRISPEVEK K
- Page 188 and 189: časa zaradi starševstva in tudi p
- Page 190 and 191: 8 ZAKLJUČEKProžnost zaposlovanja
- Page 192 and 193: Tudi zdravstveno zavarovanje je v S
- Page 194 and 195: zajema pa tudi usposabljanja in izo
- Page 196 and 197: 12. Cvetko, Aleksej, Kalčič, Mira
- Page 198 and 199: 45. Novak, Mitja, Končar, Polonca,
enotne pogodbe <strong>za</strong> nedoločen čas. V primeru, da je namen sklada predvsem socialnavarnost ob izgubi <strong>za</strong>poslitve, bi bilo smiselno, da so do prispevkov v odpravninski skladupravičeni vsi <strong>za</strong>posleni, ne glede na pretekli čas trajanja delovnega razmerja. Višinasredstev <strong>za</strong> odpravnine pa bi postopno naraščala s časom trajanja <strong>za</strong>poslitve. Na ta načinbi prispevali k zmanjšanju segmentacije na trgu dela in prekinjanju pogodb o <strong>za</strong>poslitvipred obdobjem, ko je delavec upravičen do odpravnine.• DENARNO NADOMESTILO ZA PRIMER BREZPOSELNOSTIZ uveljavitvijo ZZZPB iz leta 1991 so se ustvarili dejanski pogoji <strong>za</strong> hitrejše sproščanjedelovne sile. S tem <strong>za</strong>konom se je ustvarilo <strong>za</strong>varovanje <strong>za</strong> primer brezposelnosti. Ta<strong>za</strong>kon je določal, da se z <strong>za</strong>varovanjem <strong>za</strong> primer brezposelnosti <strong>za</strong>varovancem<strong>za</strong>gotavljajo pravice <strong>za</strong> čas, ko so brez svoje krivde ali proti svoji volji brez <strong>za</strong>poslitve, inpravice v primeru, ko postane njihovo delo nepotrebno.Denarno nadomestilo je urejal v 15. do 34. členu.Pogoj <strong>za</strong> pridobitev pravice do denarnega nadomestila je izpolnitev določene dobepredhodnega <strong>za</strong>varovanja. Ta doba ni določena v strnjenem nizu, kar je lahko v koristdelavcem, ki so imeli v določenem obdobju sklenjenih več pogodb o <strong>za</strong>poslitvi <strong>za</strong> določenčas, z vmesnimi prekinitvami. Tako kot ZZZPB 5/91 in vse njegove spremembe do leta2010 z uvedbo ZUTD, ki je nadomestil sedanji ZZZPB, določajo to predhodno obdobje.18. člen ZZZPB iz leta 1991 je določil, da pravico do denarnega nadomestila <strong>za</strong> primerbrezposelnosti pridobi <strong>za</strong>varovanec, ki je bil v delovnem razmerju neprekinjeno najmanjdevet mesecev ali dvanajst mesecev s presledki v <strong>za</strong>dnjih osemnajstih mesecih predprenehanjem delovnega razmerja in se najkasneje v 30 dneh po prenehanju delovnegarazmerja prijavi <strong>za</strong>vodu. ZZZPB 69/98 spreminja 18. člen, tako, da po novem jasneje inširše določa, da lahko pravico do denarnega nadomestila, ob izpolnjevanju splošnihpogojev iz 17. a člena tega <strong>za</strong>kona, uveljavi <strong>za</strong>varovanec, katerega delovno razmerje predprenehanjem pri enem ali več delodajalcih je trajalo vsaj 12 mesecev v <strong>za</strong>dnjih 18mesecih. Zakon o <strong>za</strong>poslovanju in <strong>za</strong>varovanju <strong>za</strong> primer brezposelnosti 107/2006 pa v18. členu ne vsebuje sprememb glede na 18. člen starega ZZZPB 69/98. Zaradi te določbeso v slabšem položaju (lahko predvsem mlajši) delavci s pogodbo o <strong>za</strong>poslitvi <strong>za</strong> krajšeobdobje če kmalu ne sklenejo nove pogodbe.ZUTD, ki je nadomestil sedanji ZZZPB, je uvedel pomembno novost, in sicer širitev krogaupravičencev do denarnega nadomestila ter uvedba še nekaterih drugih novosti,pove<strong>za</strong>nih z večanjem varnosti iskalcev <strong>za</strong>poslitve. ZUTD v 59. členu določa, da pravice iz<strong>za</strong>varovanja <strong>za</strong> primer brezposelnosti lahko pridobi brezposelna oseba, ki je bila prednastankom brezposelnosti <strong>za</strong>varovana najmanj devet mesecev v <strong>za</strong>dnjih 24 mesecih.Pravice iz <strong>za</strong>varovanja <strong>za</strong> primer brezposelnosti pridobi tudi oseba, ki je bila vključena v<strong>za</strong>varovanje na podlagi delovnega razmerja, delodajalec kot <strong>za</strong>ve<strong>za</strong>nec <strong>za</strong> plačiloprispevkov pa prispevkov <strong>za</strong> <strong>za</strong>varovanje <strong>za</strong> primer brezposelnosti ni plačal, in sicer neglede na možnost njihove izterjave. Zavarovancem se v teh primerih v <strong>za</strong>varovalno dobo137