razvijanje prožnosti zaposlovanja v sloveniji - Fakulteta za upravo ...

razvijanje prožnosti zaposlovanja v sloveniji - Fakulteta za upravo ... razvijanje prožnosti zaposlovanja v sloveniji - Fakulteta za upravo ...

12.07.2015 Views

načelo, da je delovno razmerje po naravi trajno delovno razmerje, ki se praviloma sklepaza nedoločen čas. Torej novela zakona je določila strožjo interpretacijo ustreznezaposlitve, kar je v prid varstva delavca.Novela ZDR-A iz leta 2007 na novo ureja zakonska ureditev pravic do odpravnine vprimeru, da presežni delavec hitro najde novo zaposlitev, s čimer se prispeva k lažjiodpovedi pogodbe o zaposlitvi. Novi 90. a člen ZDR-A se imenuje odpoved s ponudbonove pogodbe o zaposlitvi pri drugem delodajalcu. Z novim 90. a členom je bila uvedenasprememba, da delodajalec ni dolžan izplačati odpravnine v primeru, ko Zavod zazaposlovanje ali delodajalec delavcu ob odpovedi pogodbe o zaposlitvi že v časuodpovednega roka ponudi sklenitev pogodbe o zaposlitvi z drugim delodajalcem indelavec to pogodbo sklene. Drugemu delodajalcu pa odpravnine ni dolžan izplačati, če sev pogodbi o zaposlitvi zaveže, da bo glede minimalnega odpovednega roka in pravice doodpravnine upošteval delovno dobo delavca pri obeh delodajalcih. S to določbo se tudiprispeva k prožnejšemu trgu dela.Kljub izboljšavam je v teh določbah še vedno mogoče najti nekaj pomanjkljivosti. Plača jeeden od bistvenih elementov pogodbe o zaposlitvi, ni pa upoštevana pri ureditvi pravnihposledic sprejema nove ponudbe pogodbe o zaposlitvi ob odpovedi. To pomeni, da se priodpovedi s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi plača lahko bistveno spremeni, torej jelahko tudi nižja od dotedanje, delavec pa izgubi pravico do odpravnine.Izhodišča reform trga dela, ki jih je predstavilo MDDSZ, urejajo odpravnine na podlagisistema določenih prispevkov v okviru odpravninskega sklada. Torej predvideva sevzpostavitev pokojninskega sklada.MDDSZ (2012, str. 8) je predlagalo, da vsak delodajalec za svojega zaposlenega zaodpravnino plačuje določen prispevek od bruto plače (možnost za vključitev imajo tudisamozaposleni). Možno bi bilo vključiti izjeme za določene skupine zaposlenih, kot je todoločeno v Avstriji za javni sektor. Vzpostavitev odpravninskega sklada v Sloveniji bi bilastroškovno nevtralna za delodajalce, če bi bila prispevna stopnja 0,58 % odstotka brutoplač (pri predpostavki 2,7 % obrestne mere in ničelne rasti produktivnosti dela). Prispevnastopnja je precej odvisna od predpostavke o rasti produktivnosti dela. Delodajalec bi bildolžan skleniti pogodbo z odpravninskim skladom. Če tega ne bi storil v določenem roku,bi bile za to predvidene sankcije. Sredstva se beležijo na individualnih varčevalnih računihdelavcev. Upravljavec premoženja upravlja s sredstvi skladno z naložbeno politiko, pričemer mora upoštevati omejitve naložbene politike, predpisane z zakonom in zagotavljatiminimalno zajamčeno donosnost. Vsak delavec v vsakem primeru redno prejme sredstvana svoj individualni račun v okviru odpravninskega sklada, pravico do črpanja sredstev obprenehanju delovnega razmerja pa bi imeli zaposleni v primeru prenehanja delovnegarazmerja, razen če gre za odpoved pogodbe o zaposlitvi s strani delavca ali utemeljeneodpovedi pogodbe o zaposlitvi s strani delodajalca (krivdni razlog, izredna odpoved).Zaposleni bi imeli možnost črpati sredstva iz odpravninskega sklada po enem letuzaposlitve glede na veljavno ureditev oz. krajše obdobje glede na uveljavitev koncepta136

enotne pogodbe za nedoločen čas. V primeru, da je namen sklada predvsem socialnavarnost ob izgubi zaposlitve, bi bilo smiselno, da so do prispevkov v odpravninski skladupravičeni vsi zaposleni, ne glede na pretekli čas trajanja delovnega razmerja. Višinasredstev za odpravnine pa bi postopno naraščala s časom trajanja zaposlitve. Na ta načinbi prispevali k zmanjšanju segmentacije na trgu dela in prekinjanju pogodb o zaposlitvipred obdobjem, ko je delavec upravičen do odpravnine.• DENARNO NADOMESTILO ZA PRIMER BREZPOSELNOSTIZ uveljavitvijo ZZZPB iz leta 1991 so se ustvarili dejanski pogoji za hitrejše sproščanjedelovne sile. S tem zakonom se je ustvarilo zavarovanje za primer brezposelnosti. Tazakon je določal, da se z zavarovanjem za primer brezposelnosti zavarovancemzagotavljajo pravice za čas, ko so brez svoje krivde ali proti svoji volji brez zaposlitve, inpravice v primeru, ko postane njihovo delo nepotrebno.Denarno nadomestilo je urejal v 15. do 34. členu.Pogoj za pridobitev pravice do denarnega nadomestila je izpolnitev določene dobepredhodnega zavarovanja. Ta doba ni določena v strnjenem nizu, kar je lahko v koristdelavcem, ki so imeli v določenem obdobju sklenjenih več pogodb o zaposlitvi za določenčas, z vmesnimi prekinitvami. Tako kot ZZZPB 5/91 in vse njegove spremembe do leta2010 z uvedbo ZUTD, ki je nadomestil sedanji ZZZPB, določajo to predhodno obdobje.18. člen ZZZPB iz leta 1991 je določil, da pravico do denarnega nadomestila za primerbrezposelnosti pridobi zavarovanec, ki je bil v delovnem razmerju neprekinjeno najmanjdevet mesecev ali dvanajst mesecev s presledki v zadnjih osemnajstih mesecih predprenehanjem delovnega razmerja in se najkasneje v 30 dneh po prenehanju delovnegarazmerja prijavi zavodu. ZZZPB 69/98 spreminja 18. člen, tako, da po novem jasneje inširše določa, da lahko pravico do denarnega nadomestila, ob izpolnjevanju splošnihpogojev iz 17. a člena tega zakona, uveljavi zavarovanec, katerega delovno razmerje predprenehanjem pri enem ali več delodajalcih je trajalo vsaj 12 mesecev v zadnjih 18mesecih. Zakon o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti 107/2006 pa v18. členu ne vsebuje sprememb glede na 18. člen starega ZZZPB 69/98. Zaradi te določbeso v slabšem položaju (lahko predvsem mlajši) delavci s pogodbo o zaposlitvi za krajšeobdobje če kmalu ne sklenejo nove pogodbe.ZUTD, ki je nadomestil sedanji ZZZPB, je uvedel pomembno novost, in sicer širitev krogaupravičencev do denarnega nadomestila ter uvedba še nekaterih drugih novosti,povezanih z večanjem varnosti iskalcev zaposlitve. ZUTD v 59. členu določa, da pravice izzavarovanja za primer brezposelnosti lahko pridobi brezposelna oseba, ki je bila prednastankom brezposelnosti zavarovana najmanj devet mesecev v zadnjih 24 mesecih.Pravice iz zavarovanja za primer brezposelnosti pridobi tudi oseba, ki je bila vključena vzavarovanje na podlagi delovnega razmerja, delodajalec kot zavezanec za plačiloprispevkov pa prispevkov za zavarovanje za primer brezposelnosti ni plačal, in sicer neglede na možnost njihove izterjave. Zavarovancem se v teh primerih v zavarovalno dobo137

enotne pogodbe <strong>za</strong> nedoločen čas. V primeru, da je namen sklada predvsem socialnavarnost ob izgubi <strong>za</strong>poslitve, bi bilo smiselno, da so do prispevkov v odpravninski skladupravičeni vsi <strong>za</strong>posleni, ne glede na pretekli čas trajanja delovnega razmerja. Višinasredstev <strong>za</strong> odpravnine pa bi postopno naraščala s časom trajanja <strong>za</strong>poslitve. Na ta načinbi prispevali k zmanjšanju segmentacije na trgu dela in prekinjanju pogodb o <strong>za</strong>poslitvipred obdobjem, ko je delavec upravičen do odpravnine.• DENARNO NADOMESTILO ZA PRIMER BREZPOSELNOSTIZ uveljavitvijo ZZZPB iz leta 1991 so se ustvarili dejanski pogoji <strong>za</strong> hitrejše sproščanjedelovne sile. S tem <strong>za</strong>konom se je ustvarilo <strong>za</strong>varovanje <strong>za</strong> primer brezposelnosti. Ta<strong>za</strong>kon je določal, da se z <strong>za</strong>varovanjem <strong>za</strong> primer brezposelnosti <strong>za</strong>varovancem<strong>za</strong>gotavljajo pravice <strong>za</strong> čas, ko so brez svoje krivde ali proti svoji volji brez <strong>za</strong>poslitve, inpravice v primeru, ko postane njihovo delo nepotrebno.Denarno nadomestilo je urejal v 15. do 34. členu.Pogoj <strong>za</strong> pridobitev pravice do denarnega nadomestila je izpolnitev določene dobepredhodnega <strong>za</strong>varovanja. Ta doba ni določena v strnjenem nizu, kar je lahko v koristdelavcem, ki so imeli v določenem obdobju sklenjenih več pogodb o <strong>za</strong>poslitvi <strong>za</strong> določenčas, z vmesnimi prekinitvami. Tako kot ZZZPB 5/91 in vse njegove spremembe do leta2010 z uvedbo ZUTD, ki je nadomestil sedanji ZZZPB, določajo to predhodno obdobje.18. člen ZZZPB iz leta 1991 je določil, da pravico do denarnega nadomestila <strong>za</strong> primerbrezposelnosti pridobi <strong>za</strong>varovanec, ki je bil v delovnem razmerju neprekinjeno najmanjdevet mesecev ali dvanajst mesecev s presledki v <strong>za</strong>dnjih osemnajstih mesecih predprenehanjem delovnega razmerja in se najkasneje v 30 dneh po prenehanju delovnegarazmerja prijavi <strong>za</strong>vodu. ZZZPB 69/98 spreminja 18. člen, tako, da po novem jasneje inširše določa, da lahko pravico do denarnega nadomestila, ob izpolnjevanju splošnihpogojev iz 17. a člena tega <strong>za</strong>kona, uveljavi <strong>za</strong>varovanec, katerega delovno razmerje predprenehanjem pri enem ali več delodajalcih je trajalo vsaj 12 mesecev v <strong>za</strong>dnjih 18mesecih. Zakon o <strong>za</strong>poslovanju in <strong>za</strong>varovanju <strong>za</strong> primer brezposelnosti 107/2006 pa v18. členu ne vsebuje sprememb glede na 18. člen starega ZZZPB 69/98. Zaradi te določbeso v slabšem položaju (lahko predvsem mlajši) delavci s pogodbo o <strong>za</strong>poslitvi <strong>za</strong> krajšeobdobje če kmalu ne sklenejo nove pogodbe.ZUTD, ki je nadomestil sedanji ZZZPB, je uvedel pomembno novost, in sicer širitev krogaupravičencev do denarnega nadomestila ter uvedba še nekaterih drugih novosti,pove<strong>za</strong>nih z večanjem varnosti iskalcev <strong>za</strong>poslitve. ZUTD v 59. členu določa, da pravice iz<strong>za</strong>varovanja <strong>za</strong> primer brezposelnosti lahko pridobi brezposelna oseba, ki je bila prednastankom brezposelnosti <strong>za</strong>varovana najmanj devet mesecev v <strong>za</strong>dnjih 24 mesecih.Pravice iz <strong>za</strong>varovanja <strong>za</strong> primer brezposelnosti pridobi tudi oseba, ki je bila vključena v<strong>za</strong>varovanje na podlagi delovnega razmerja, delodajalec kot <strong>za</strong>ve<strong>za</strong>nec <strong>za</strong> plačiloprispevkov pa prispevkov <strong>za</strong> <strong>za</strong>varovanje <strong>za</strong> primer brezposelnosti ni plačal, in sicer neglede na možnost njihove izterjave. Zavarovancem se v teh primerih v <strong>za</strong>varovalno dobo137

Hooray! Your file is uploaded and ready to be published.

Saved successfully!

Ooh no, something went wrong!