razvijanje prožnosti zaposlovanja v sloveniji - Fakulteta za upravo ...

načelo, da je delovno razmerje po naravi trajno delovno razmerje, ki se praviloma sklepaza nedoločen čas. Torej novela zakona je določila strožjo interpretacijo ustreznezaposlitve, kar je v prid varstva delavca.Novela ZDR-A iz leta 2007 na novo ureja zakonska ureditev pravic do odpravnine vprimeru, da presežni delavec hitro najde novo zaposlitev, s čimer se prispeva k lažjiodpovedi pogodbe o zaposlitvi. Novi 90. a člen ZDR-A se imenuje odpoved s ponudbonove pogodbe o zaposlitvi pri drugem delodajalcu. Z novim 90. a členom je bila uvedenasprememba, da delodajalec ni dolžan izplačati odpravnine v primeru, ko Zavod zazaposlovanje ali delodajalec delavcu ob odpovedi pogodbe o zaposlitvi že v časuodpovednega roka ponudi sklenitev pogodbe o zaposlitvi z drugim delodajalcem indelavec to pogodbo sklene. Drugemu delodajalcu pa odpravnine ni dolžan izplačati, če sev pogodbi o zaposlitvi zaveže, da bo glede minimalnega odpovednega roka in pravice doodpravnine upošteval delovno dobo delavca pri obeh delodajalcih. S to določbo se tudiprispeva k prožnejšemu trgu dela.Kljub izboljšavam je v teh določbah še vedno mogoče najti nekaj pomanjkljivosti. Plača jeeden od bistvenih elementov pogodbe o zaposlitvi, ni pa upoštevana pri ureditvi pravnihposledic sprejema nove ponudbe pogodbe o zaposlitvi ob odpovedi. To pomeni, da se priodpovedi s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi plača lahko bistveno spremeni, torej jelahko tudi nižja od dotedanje, delavec pa izgubi pravico do odpravnine.Izhodišča reform trga dela, ki jih je predstavilo MDDSZ, urejajo odpravnine na podlagisistema določenih prispevkov v okviru odpravninskega sklada. Torej predvideva sevzpostavitev pokojninskega sklada.MDDSZ (2012, str. 8) je predlagalo, da vsak delodajalec za svojega zaposlenega zaodpravnino plačuje določen prispevek od bruto plače (možnost za vključitev imajo tudisamozaposleni). Možno bi bilo vključiti izjeme za določene skupine zaposlenih, kot je todoločeno v Avstriji za javni sektor. Vzpostavitev odpravninskega sklada v Sloveniji bi bilastroškovno nevtralna za delodajalce, če bi bila prispevna stopnja 0,58 % odstotka brutoplač (pri predpostavki 2,7 % obrestne mere in ničelne rasti produktivnosti dela). Prispevnastopnja je precej odvisna od predpostavke o rasti produktivnosti dela. Delodajalec bi bildolžan skleniti pogodbo z odpravninskim skladom. Če tega ne bi storil v določenem roku,bi bile za to predvidene sankcije. Sredstva se beležijo na individualnih varčevalnih računihdelavcev. Upravljavec premoženja upravlja s sredstvi skladno z naložbeno politiko, pričemer mora upoštevati omejitve naložbene politike, predpisane z zakonom in zagotavljatiminimalno zajamčeno donosnost. Vsak delavec v vsakem primeru redno prejme sredstvana svoj individualni račun v okviru odpravninskega sklada, pravico do črpanja sredstev obprenehanju delovnega razmerja pa bi imeli zaposleni v primeru prenehanja delovnegarazmerja, razen če gre za odpoved pogodbe o zaposlitvi s strani delavca ali utemeljeneodpovedi pogodbe o zaposlitvi s strani delodajalca (krivdni razlog, izredna odpoved).Zaposleni bi imeli možnost črpati sredstva iz odpravninskega sklada po enem letuzaposlitve glede na veljavno ureditev oz. krajše obdobje glede na uveljavitev koncepta136