razvijanje prožnosti zaposlovanja v sloveniji - Fakulteta za upravo ...

1 UVOD»Nova slovenska ustavna ureditev iz leta 1991 ter njene kasnejše spremembe indopolnitve pomembno posega v opredelitev meja pravnih podsistemov in v razmerja mednjimi. Med disciplinami, ki so z uveljavitvijo nove ustave doživele precejšne spremembe,sta tudi delovno pravo in pravo socialne varnosti, katerih tradicionalna zasnova sespreminja. Spremembe na teh področjih pa so utemeljene in legitimne le, če upoštevajovrednote, ki izhajajo iz pravnih aktov z vrha hierarhije domačih in mednarodnih aktovdelovnega in socialnega prava kot tudi spoznanja družboslovnih znanosti.« (Vodovnik,2012, str. 2).Malačič in drugi (1995, str. 29) pojasnjujejo, da je trg dela trg, ki določa plače ter obsegin vrsto drugih značilnosti zaposlitve. Ponudba in povpraševanje na trgu dela se oblikujetatako, da delodajalci povprašujejo po delu in najamejo delavce, delojemalci oziroma delavcipa iščejo zaposlitev in ponujajo storitve dela. Zaradi narave razmerja med delodajalci indelojemalci se je v sodobni družbi razvila posebna zakonodaja in vrsta institucij, ki urejajodelovanje trga dela. Vodovnik (2012, str. 2) pojasnjuje, da je treba ob tradicionalnempojmovanju »dela« posebej opozoriti na širše dimenzije tega pojma. Tako Vodovnik kotmnogi drugi avtorji zastopajo stališča, da gre pri pojmovanju dela za človekovoustvarjalnost, ki je vedno bolj v ospredju, medtem, ko tradicionalno rutinsko fizično inumsko delo postaja drugotnega pomena.Pravica do socialne varnosti je določena v slovenski Ustavi iz leta 1991. Država je podoločbah Ustave RS dolžna urediti obvezno zdravstveno, pokojninsko, invalidsko in drugosocialno zavarovanje in skrbeti za njihovo delovanje. »Pravica do socialne varnosti jeglede na določbe mednarodnih aktov, zlasti konvencije Mednarodne organizacije dela št.102 o minimalnih normah socialne varnosti, po vsebini pravica do dohodkovne varnosti.«(Bubnov Škoberne v: Kalčič Miran, 1996, str. 13). Socialna varnost v Sloveniji temelji naplačevanju prispevkov, ki jih vsi zaposleni in samozaposleni plačujemo v sistem socialnevarnosti. Višina prispevkov, ki jih plačuje tako delodajalec kot tudi delojemalec jedoločena z Zakonom o plačevanju prispevkov za socialno varnost.V svetu ni enotne opredelitve delovnega razmerja. »V večini evropskih držav je najtizakonsko definicijo pogodbe o zaposlitvi oziroma delovnega razmerja ali delavca, v nekajdržavah pa so jih razvila sodišča. Zakonske definicije so abstraktne, vsebujejo le določenamerila oziroma kazalnike. V večini držav in tudi v Sloveniji, pa tudi na ravni EU velja takoimenovano načelo prednosti dejstev, kar pomeni, da za pravno kvalifikacijo razmerja, vkaterem se opravlja delo, ni pomembna opredelitev strank, ampak dejanska vsebinarazmerja, kot izhaja iz pogodbe in kot se dejansko izvršuje v praksi. Pogodbeni stranki setorej z drugačnim poimenovanjem pogodbe o zaposlitvi ne moreta izogniti uporabidelovnega prava.« (Senčur Peček, 2011, str. 1164 in 1167). »S sklenitvijo pogodbe ozaposlitvi se vzpostavi delovno razmerje med delavcem in delodajalcem, ki se praviloma1