razvijanje prožnosti zaposlovanja v sloveniji - Fakulteta za upravo ...

razvijanje prožnosti zaposlovanja v sloveniji - Fakulteta za upravo ... razvijanje prožnosti zaposlovanja v sloveniji - Fakulteta za upravo ...

12.07.2015 Views

Torej s predlogom zakona 2012 so se odpovedni roki glede na veljavno ureditev skrajšali,s čimer se prispeva k enostavnejšemu postopku odpuščanja in s tem k prožnejši ureditvidelovnih razmerij.V zvezi z možnostjo krajših odpovednih rokov za zaposlene pri manjših delodajalcih selahko pojavi dilema, glede zagotovitve razumnih odpovednih rokov, v skladu zmednarodnimi zahtevami.› MDDSZ je objavilo novi predlog Zakona o delovnih razmerjih. Prenova zakona prinašapoenostavitev postopkov v primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi.Predlagane so tudi spremembe oziroma preureditev odpravnin v povezavi z nadomestilomza brezposelnost, kar je predstavljeno v nadaljevanju.• ODPRAVNINANovi ZDR iz leta 2002 po novem natančneje in širše ureja pravico do odpravnine vprimeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, kot jo je urejal ZDR 14/90,5/91, 71/93. Urejena je v 109. členu. Le-ta je odvisna od delovne dobe pri zadnjemdelodajalcu. Zakon po novem natančno določa osnovo za izračun odpravnine, in sicer jeosnova povprečna mesečna plača, ki jo je prejel delavec ali ki bi jo prejel delavec, če bidelal, v zadnjih treh mesecih pred odpovedjo. Po novem ima pravico do odpravninedelavec, katerega delovno razmerje pri delodajalcu traja že več kot eno leto, (prejšnjadoločba je določala najmanj 2 leti), saj je osnova odvisna od delovne dobe. Višinaodpravnine se je z novim zakonom znižala v primerjavi z ZDR iz leta 5/1991. 2. odstavek109. člena določa, da delavcu pripada za vsako leto dela pri delodajalcu, kamor se vskladu s 3. odstavkom šteje tudi delo pri njegovih pranih prednikih:– 1/5 osnove za vsako leto dela pri delodajalcu, če je zaposlen pri delodajalcu več kot enoleto do pet let;– 1/4 osnove za vsako leto dela pri delodajalcu, če je zaposlen pri delodajalcu od pet do15 let;– 1/3 osnove za vsako leto dela pri delodajalcu, če je zaposlen pri delodajalcu nad 15 let.Četrti odstavek pa določa, da višina odpravnine ne sme presegati 10-kratnika osnove izprvega odstavka tega člena, če v kolektivni pogodbi na ravni dejavnosti ni določenodrugače. Torej je dopuščena izjema in pomeni, da je višina odpravnine v kolektivnipogodbi lahko določena v višjem znesku kot v ZDR.»Če odpravnina presega desetkratnik osnove, delavcu pravica do denarnega nadomestilaza primer brezposelnosti miruje toliko mesecev, kolikor osnov je z odpravnino preseženazakonsko predpisana višina, prav tako pa je odpravnina, ki presega desetkratnik, deležnadrugačne davčne obravnave«. (Hiršl, Ceglar Ključevšek, 2010, str. 42). Višina odpravnin vnoveli ZDR-A, glede na ZDR iz leta 2002 ni bila spremenjena.134

Vendar pa je nenačelna zakonska ureditev odpravnin presežnih delavcev še vedno oviraza bolj učinkovito ureditev razmerij med delodajalci in zaposlenimi in s tem ureditev zauspešno in sporazumno uvajanje prožnih organizacijskih rešitev. Za večjo konkurenčnostslovenskega gospodarstva je treba po mnenju Simobila, s katerim je Turk Dunja (2011)opravila intervju za revijo Finance, omejiti odpravnine in uvesti nižje za manjšedelodajalce ter vpeljati posebno obravnavo odpravnin za nelikvidna podjetja (na primerobročno odplačevanje).› Po predlogu ZDR 2012 se odpravnina v primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi izposlovnega razloga ali iz razloga nesposobnosti oziroma v primeru izredne odpovedipogodbe o zaposlitvi s strani delavca v skladu z novim 105. členom, enotno zniža na 1/5osnove za vsako leto pri delodajalcu. Novi četrti odstavek 105. člena določa, da mora, čeni s kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti določeno drugače, delodajalec izplačatidelavcu odpravnino ob prenehanju delovnega razmerja. Sprememba v novem četrtemodstavku sledi predlogu sodne veje oblasti (VDSS), da bi bilo smotrno in smiselno z noveloZDR urediti področje zapadlosti terjatev iz delovnega razmerja, med katere spada tudiodpravnina (MDDSZ, 2012).V smislu razbremenitve delodajalcev in večje motiviranosti za zaposlovanje starejšihdelavcev se v novem 128. členu predlaga omejitev upravičenosti do odpravnine obupokojitvi na tiste delavce, ki so pri delodajalcu zaposleni najmanj 10 let. Na ta načinodpravnina ob upokojitvi ne bo več bremenila zadnjega delodajalca v primerih zaposlitev,krajših od 10 let (MDDSZ, 2012).S ciljem zagotovitve večje mobilnosti starejših in razbremenitve delodajalcev pa se določamožnost poplačila odpravnine preko posebnih skladov.3. odstavek 90. člena ZDR 42/2002 ureja odpoved s ponudbo nove pogodbe. Le-tadoloča, da če delavec sprejme ponudbo delodajalca za ustrezno zaposlitev za nedoločenčas, nima pravice do odpravnine, obdrži pa pravico izpodbijati pred pristojnim sodiščemutemeljenost odpovednega razloga. To je zelo pomembna določba, saj delavcu dopuščauveljavljanje sodnega varstva, z namenom, da bo sodišče presodilo ali je bil odpovednirazlog utemeljen. ZDR 42/2002 opredeljuje ustrezno zaposlitev, in sicer je ustreznazaposlitev zaposlitev, za katero se zahteva enaka vrsta in stopnja izobrazbe, kot se jezahtevala za opravljanje dela na prejšnjem delovnem mestu, za katero je imel delavecsklenjeno pogodbo o zaposlitvi. Novela zakona o delovnih razmerjih (ZDR-A) je pojmuustreznega dela dodala še dve merili, in sicer merilo delovnega časa in merilo oddaljenostikraja opravljanja dela. Po noveli ZDR-A pa je ustrezna zaposlitev, za katero se zahtevaenaka vrsta in stopnja izobrazbe, kot se je zahtevala za opravljanje dela, za katero je imeldelavec sklenjeno prejšnjo pogodbo o zaposlitvi, in za delovni čas, kot je bil dogovorjenpo prejšnji pogodbi o zaposlitvi, ter kraj opravljanja dela ni oddaljen več kot tri ure vožnjev obe smeri z javnim prevoznim sredstvom ali z organiziranim prevozom delodajalca odkraja bivanja delavca. Če ima delavec pri delodajalcu sklenjeno pogodbo o zaposlitvi zanedoločen čas, mora delodajalec pri ponudbi ustrezne zaposlitve upoštevati temeljno135

Vendar pa je nenačelna <strong>za</strong>konska ureditev odpravnin presežnih delavcev še vedno ovira<strong>za</strong> bolj učinkovito ureditev razmerij med delodajalci in <strong>za</strong>poslenimi in s tem ureditev <strong>za</strong>uspešno in sporazumno uvajanje prožnih organi<strong>za</strong>cijskih rešitev. Za večjo konkurenčnostslovenskega gospodarstva je treba po mnenju Simobila, s katerim je Turk Dunja (2011)opravila intervju <strong>za</strong> revijo Finance, omejiti odpravnine in uvesti nižje <strong>za</strong> manjšedelodajalce ter vpeljati posebno obravnavo odpravnin <strong>za</strong> nelikvidna podjetja (na primerobročno odplačevanje).› Po predlogu ZDR 2012 se odpravnina v primeru odpovedi pogodbe o <strong>za</strong>poslitvi izposlovnega razloga ali iz razloga nesposobnosti oziroma v primeru izredne odpovedipogodbe o <strong>za</strong>poslitvi s strani delavca v skladu z novim 105. členom, enotno zniža na 1/5osnove <strong>za</strong> vsako leto pri delodajalcu. Novi četrti odstavek 105. člena določa, da mora, čeni s kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti določeno drugače, delodajalec izplačatidelavcu odpravnino ob prenehanju delovnega razmerja. Sprememba v novem četrtemodstavku sledi predlogu sodne veje oblasti (VDSS), da bi bilo smotrno in smiselno z noveloZDR urediti področje <strong>za</strong>padlosti terjatev iz delovnega razmerja, med katere spada tudiodpravnina (MDDSZ, 2012).V smislu razbremenitve delodajalcev in večje motiviranosti <strong>za</strong> <strong>za</strong>poslovanje starejšihdelavcev se v novem 128. členu predlaga omejitev upravičenosti do odpravnine obupokojitvi na tiste delavce, ki so pri delodajalcu <strong>za</strong>posleni najmanj 10 let. Na ta načinodpravnina ob upokojitvi ne bo več bremenila <strong>za</strong>dnjega delodajalca v primerih <strong>za</strong>poslitev,krajših od 10 let (MDDSZ, 2012).S ciljem <strong>za</strong>gotovitve večje mobilnosti starejših in razbremenitve delodajalcev pa se določamožnost poplačila odpravnine preko posebnih skladov.3. odstavek 90. člena ZDR 42/2002 ureja odpoved s ponudbo nove pogodbe. Le-tadoloča, da če delavec sprejme ponudbo delodajalca <strong>za</strong> ustrezno <strong>za</strong>poslitev <strong>za</strong> nedoločenčas, nima pravice do odpravnine, obdrži pa pravico izpodbijati pred pristojnim sodiščemutemeljenost odpovednega razloga. To je zelo pomembna določba, saj delavcu dopuščauveljavljanje sodnega varstva, z namenom, da bo sodišče presodilo ali je bil odpovednirazlog utemeljen. ZDR 42/2002 opredeljuje ustrezno <strong>za</strong>poslitev, in sicer je ustrezna<strong>za</strong>poslitev <strong>za</strong>poslitev, <strong>za</strong> katero se <strong>za</strong>hteva enaka vrsta in stopnja izobrazbe, kot se je<strong>za</strong>htevala <strong>za</strong> opravljanje dela na prejšnjem delovnem mestu, <strong>za</strong> katero je imel delavecsklenjeno pogodbo o <strong>za</strong>poslitvi. Novela <strong>za</strong>kona o delovnih razmerjih (ZDR-A) je pojmuustreznega dela dodala še dve merili, in sicer merilo delovnega časa in merilo oddaljenostikraja opravljanja dela. Po noveli ZDR-A pa je ustrezna <strong>za</strong>poslitev, <strong>za</strong> katero se <strong>za</strong>htevaenaka vrsta in stopnja izobrazbe, kot se je <strong>za</strong>htevala <strong>za</strong> opravljanje dela, <strong>za</strong> katero je imeldelavec sklenjeno prejšnjo pogodbo o <strong>za</strong>poslitvi, in <strong>za</strong> delovni čas, kot je bil dogovorjenpo prejšnji pogodbi o <strong>za</strong>poslitvi, ter kraj opravljanja dela ni oddaljen več kot tri ure vožnjev obe smeri z javnim prevoznim sredstvom ali z organiziranim prevozom delodajalca odkraja bivanja delavca. Če ima delavec pri delodajalcu sklenjeno pogodbo o <strong>za</strong>poslitvi <strong>za</strong>nedoločen čas, mora delodajalec pri ponudbi ustrezne <strong>za</strong>poslitve upoštevati temeljno135

Hooray! Your file is uploaded and ready to be published.

Saved successfully!

Ooh no, something went wrong!