razvijanje prožnosti zaposlovanja v sloveniji - Fakulteta za upravo ...

razvijanje prožnosti zaposlovanja v sloveniji - Fakulteta za upravo ... razvijanje prožnosti zaposlovanja v sloveniji - Fakulteta za upravo ...

12.07.2015 Views

MDDSZ (2012, str. 4) je predstavilo Izhodišča za reformo trga dela in je predlagalovpeljavo koncepta enotne pogodbe za nedoločen čas. Tudi v predlogu Zakona o delovnihrazmerjih 2012 se v okviru odpovedi pogodbe o zaposlitvi predlaga:- Vpeljava koncepta enotne pogodbe za nedoločen čas;- V prvih petih mesecih zaposlitve, ki je namenjeno obdobju poskusnega dela, sepredlaga:› možnost redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi s strani delavca ali delodajalca(brez razloga). To predvideva v novem 2. odstavku 80. člena, ki se po novemimenuje dopustnost odpovedi. Torej s tem predlogom se prispeva k poenostavitvipostopkov odpovedi pogodb o zaposlitvi.› Predlaga se odpovedni rok 14 dni, v novem 91. členu, ki se lahko nadomestisporazumno s pravico do ustreznega denarnega povračila namesto odpovednegaroka, kar sedaj ureja v 93. členu, sicer se pa ta člen s predlogom zakona nespreminja.S tem bi se prispevalo k poenostavitvi postopkov odpovedi delovnega razmerja.MDDSZ predlaga v novem ZDR iz leta 2012, da se v nadaljnjem obdobju zaposlitve do 24mesecev oziroma dveh let, ki je namenjeno nadaljnjemu prilagajanju zaposlenega,procesom dela pri delodajalcu, predlaga:- Možnosti redne ali izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi s strani delodajalca zutemeljitvijo veljavnega razloga odpovedi PZ s strani delodajalca, in sicer v novem80. členu zakona.- Razloge za odpoved PZ, in sicer − poslovni, krivdni, razlog nesposobnosti terrazlog nezmožnosti za opravljanje dela zaradi invalidnosti, ter razloge za izrednoodpoved PZ, kot so uveljavljeni v veljavni ureditvi.- V postopku odpovedi PZ s strani delodajalca (redne in izredne) se poenostavijodoločene formalnosti:› opustitev obveznosti predhodnega opozarjanja delavca v zvezi s ponavljanjemkršitev, pri krivdnem razlogu;› opustitev obveznosti delodajalca, da pri poslovnem razlogu oz. razlogunesposobnosti pred odpovedjo preverja možnost zaposlitve delavca na drugemdelovnem mestu ali možnost prekvalifikacije oziroma dokvalifikacije, kot je urejalsedanji 3. odstavek 88. člena. To določa novi 3. odstavek 87. člena, s čimer seprispeva k poenostavitvi postopka odpovedi pogodbe o zaposlitvi v obdobjuzaposlitve, ki traja 24 mesecev ali manj, torej v obdobju, ko se delavec šeleprilagaja delovnemu procesu delodajalca;› poenostavitev zagotovitve pravice delavca, da se izjavi o očitanih kršitvahoziroma o razlogu nesposobnosti;› opustitev zakonskega določanja roka za podajo redne odpovedi iz poslovnegarazloga in razloga nesposobnosti, kot ga določa sedanji zakon v 6. odstavku 88.člena, predlog zakona pa to ureja v 87. členu. S tem se sledi cilju poenostavitvepostopkov odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Pri poslovnem razlogu gre za razlog, kitraja, spodbujanje delodajalca k čim hitrejši odpovedi v teh primerih ni v interesudelavca, v praksi pa pogosto povzroča probleme;132

› poenostavitev obrazložitve odpovedi PZ, kot pa določa veljavni ZDR v 2.odstavku 86. člena. V predlaganem zakonu, in sicer v 85. členu, mora delodajalecnavesti le dejanske razloge za odpoved, s čimer se prispeva k jasnosti določbe.Glede na pogodbeni odnos in nasprotujoče si interese delavca in delodajalca v tempogodbenem razmerju ter v izogib posledicam napačnega opozorila o pravnemvarstvu, ki je po sodni praksi celo v škodo delavca, se je s predlogom zakonaobveznost delodajalca, da delavca opozori na sodno varstvo in pravice iz naslovazavarovanja za primer brezposelnosti, črtala. Informiranost delavca o njegovihpravicah je treba zagotoviti na druge načine;› če so podani razlogi za izredno odpoved PZ, se omogoči delodajalcu, da lahkopogodbe o zaposlitvi tudi redno odpove brez predhodnega opozarjanja delavca.V obdobju zaposlitve, ki traja dalj kot 24 mesecev oziroma dve leti, se predvidijo vsezgoraj navedene poenostavitve formalnosti v postopku odpovedi PZ, razen navedenih vprvi in drugi alineji (MDDSZ, 2012, str. 4).Te spremembe je MDDSZ opredelilo v predlogu Zakona o delovnih razmerjih.MDDSZ je junija objavilo Izhodišča za reformo trga dela, kjer je predlagalo enotnopogodbo za nedoločen čas. Ta je razdeljena v tri različna obdobja in sicer poskusnoobdobje, prilagoditveno obdobje in obdobje stabilnosti. Ta obdobja si sledijo s trajanjemzaposlitve pri delodajalcu. Vsako obdobje ima svoja pravila glede dolžin, odpovednihrokov ter odpovednih razlogov. Vendar pa že nov predlog odpravlja omenjeni konceptenotne pogodbe za nedoločen čas s tremi obdobji in uvedel le eno obdobje s poskusnimdelom kot doslej. Ta predlog je primeren poskus poenostavljanja odpovedi (redne inizredne) pogodbe o zaposlitvi s strani delodajalca.› V predlogu ZDR 2012 je torej predlagana preureditev odpovednih rokov. V primeruodpovedi pogodbe o zaposlitvi v prvih petih mesecih zaposlitve s strani delavca alidelodajalca, je odpovedni rok 14 dni.V šestem in sedmem mesecu zaposlitve odpovedni rok iz prvega odstavka narašča za vsakizpolnjeni mesec zaposlitve pri delodajalcu, za tri dni. V naslednjih petih mesecihzaposlitve pri delodajalcu odpovedni rok narašča za dva dni na mesec (5 mesecev – 14dni, po sedmih mesecih – 20 dni, po 12 mesecih – 30 dni). V nadaljnjem obdobjuzaposlitve delavca pri delodajalcu, odpovedni rok narašča za vsake izpolnjene tri mesecezaposlitve pri delodajalcu, za en dan, največ pa do 90 dni.Zakon tudi drugače ureja odpovedne roke v primeru redne odpovedi pogodbe o zaposlitvis strani delodajalca iz krivdnega razloga. V šestem in sedmem mesecu zaposlitveodpovedni rok narašča za vsak izpolnjeni mesec zaposlitve pri delodajalcu, za tri dni. Vnaslednjih petih mesecih zaposlitve pri delodajalcu odpovedni rok narašča za dva dni namesec (5 mesecev – 14 dni, po sedmih mesecih – 20 dni, po 12 mesecih – 30 dni). Popreteku enega leta zaposlitve odpovedni rok ne narašča več. To je po novem predvidenov 91. členu.133

› poenostavitev obrazložitve odpovedi PZ, kot pa določa veljavni ZDR v 2.odstavku 86. člena. V predlaganem <strong>za</strong>konu, in sicer v 85. členu, mora delodajalecnavesti le dejanske razloge <strong>za</strong> odpoved, s čimer se prispeva k jasnosti določbe.Glede na pogodbeni odnos in nasprotujoče si interese delavca in delodajalca v tempogodbenem razmerju ter v izogib posledicam napačnega opozorila o pravnemvarstvu, ki je po sodni praksi celo v škodo delavca, se je s predlogom <strong>za</strong>konaobveznost delodajalca, da delavca opozori na sodno varstvo in pravice iz naslova<strong>za</strong>varovanja <strong>za</strong> primer brezposelnosti, črtala. Informiranost delavca o njegovihpravicah je treba <strong>za</strong>gotoviti na druge načine;› če so podani razlogi <strong>za</strong> izredno odpoved PZ, se omogoči delodajalcu, da lahkopogodbe o <strong>za</strong>poslitvi tudi redno odpove brez predhodnega opo<strong>za</strong>rjanja delavca.V obdobju <strong>za</strong>poslitve, ki traja dalj kot 24 mesecev oziroma dve leti, se predvidijo vsezgoraj navedene poenostavitve formalnosti v postopku odpovedi PZ, razen navedenih vprvi in drugi alineji (MDDSZ, 2012, str. 4).Te spremembe je MDDSZ opredelilo v predlogu Zakona o delovnih razmerjih.MDDSZ je junija objavilo Izhodišča <strong>za</strong> reformo trga dela, kjer je predlagalo enotnopogodbo <strong>za</strong> nedoločen čas. Ta je razdeljena v tri različna obdobja in sicer poskusnoobdobje, prilagoditveno obdobje in obdobje stabilnosti. Ta obdobja si sledijo s trajanjem<strong>za</strong>poslitve pri delodajalcu. Vsako obdobje ima svoja pravila glede dolžin, odpovednihrokov ter odpovednih razlogov. Vendar pa že nov predlog odpravlja omenjeni konceptenotne pogodbe <strong>za</strong> nedoločen čas s tremi obdobji in uvedel le eno obdobje s poskusnimdelom kot doslej. Ta predlog je primeren poskus poenostavljanja odpovedi (redne inizredne) pogodbe o <strong>za</strong>poslitvi s strani delodajalca.› V predlogu ZDR 2012 je torej predlagana preureditev odpovednih rokov. V primeruodpovedi pogodbe o <strong>za</strong>poslitvi v prvih petih mesecih <strong>za</strong>poslitve s strani delavca alidelodajalca, je odpovedni rok 14 dni.V šestem in sedmem mesecu <strong>za</strong>poslitve odpovedni rok iz prvega odstavka narašča <strong>za</strong> vsakizpolnjeni mesec <strong>za</strong>poslitve pri delodajalcu, <strong>za</strong> tri dni. V naslednjih petih mesecih<strong>za</strong>poslitve pri delodajalcu odpovedni rok narašča <strong>za</strong> dva dni na mesec (5 mesecev – 14dni, po sedmih mesecih – 20 dni, po 12 mesecih – 30 dni). V nadaljnjem obdobju<strong>za</strong>poslitve delavca pri delodajalcu, odpovedni rok narašča <strong>za</strong> vsake izpolnjene tri mesece<strong>za</strong>poslitve pri delodajalcu, <strong>za</strong> en dan, največ pa do 90 dni.Zakon tudi drugače ureja odpovedne roke v primeru redne odpovedi pogodbe o <strong>za</strong>poslitvis strani delodajalca iz krivdnega razloga. V šestem in sedmem mesecu <strong>za</strong>poslitveodpovedni rok narašča <strong>za</strong> vsak izpolnjeni mesec <strong>za</strong>poslitve pri delodajalcu, <strong>za</strong> tri dni. Vnaslednjih petih mesecih <strong>za</strong>poslitve pri delodajalcu odpovedni rok narašča <strong>za</strong> dva dni namesec (5 mesecev – 14 dni, po sedmih mesecih – 20 dni, po 12 mesecih – 30 dni). Popreteku enega leta <strong>za</strong>poslitve odpovedni rok ne narašča več. To je po novem predvidenov 91. členu.133

Hooray! Your file is uploaded and ready to be published.

Saved successfully!

Ooh no, something went wrong!