razvijanje prožnosti zaposlovanja v sloveniji - Fakulteta za upravo ...

V skladu s 94. členom ZDR 42/2002 se delodajalec in delavec lahko dogovorita zaodškodnino namesto odpovednega roka, ki mora biti v pisni obliki. S to možnostjo se jeprispevalo k prožnejši ureditvi delovnih razmerij. Ta člen uporablja pojem »odškodnina«,kar je v praksi povzročalo različne interpretacije.Novela ZDR-A pa spreminja ta člen, tako, da po novem določa, da se delavec indelodajalec lahko dogovorita o ustreznem denarnem povračilu namesto dela ali celotnegaodpovednega roka.Zakon o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti 107/2006, ki je veljal dokonca leta 2010, je v 33. členu določal, da delavcu, ki se je z delodajalcem dogovoril zapovračilo namesto odpovednega roka, pravica do denarnega nadomestila iz zavarovanjaza primer brezposelnosti miruje toliko mesecev, kolikor mesečnih plač povračila je prejel.Veliko primerneje je, da ZDR uporablja pojem denarno nadomestilo v višini izgubljenegaplačila za čas odpovednega roka, saj je pri priznavanju odškodnine treba vednougotavljati obstoj vseh pogojev za odškodninsko odgovornost po pravilih civilnega prava,to pa so protipravnost ravnanja, vzorčna zveza, nastanek škode in krivda.Možnost denarnega povračila je pomembna pri redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi izposlovnega razloga. Odpovedni rok je lahko ovira za takojšni nastop prenehanja pogodbeo zaposlitvi zaradi odpovedi, saj je le-ta povezana s pomanjkanjem dela in je oddelodajalca nepravično pričakovati, da bi delavcu tudi v odpovednem roku lahkozagotavljal delo, saj ga ne potrebuje več. Delavec in delodajalec se lahko dogovorita zaodškodnino namesto odpovednega roka, s tem pa prenehanje pogodbe o zaposlitvi izposlovnega razloga zaradi odpovedi nastopi takoj.V skladu s 93. členom ZDR iz leta 2002 začne odpovedni rok teči naslednji dan po vročitviodpovedi. Pomembna je tudi pravilna osebna vročitev odpovedi pogodbe o zaposlitvi vskladu s 87. členom. Novela ZDR-A pa je omogočila možnost izjeme od začetka tekaodpovednega roka za primere odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razlogavečjemu številu delavcev. V tem primeru lahko odpovedni rok začne teči tudi kasneje, insicer z dnem, ki ga v skladu s programom razreševanja presežnih delavcev v odpovedipogodbe o zaposlitvi določi delodajalec.Če odpove pogodbo o zaposlitvi delodajalec, ima delavec, v skladu s 95. členom ZDR42/2002 v času odpovednega roka, pravico do odsotnosti z dela zaradi iskanja novezaposlitve s pravico do nadomestila plače v trajanju najmanj dve uri na teden. Predlogzakona pa v novem 94. členu na novo določa odsotnost z dela (v trajanju najmanj endan) v času odpovednega roka v primeru odpovedi iz poslovnega razloga in razloganesposobnosti, ko delodajalec delavcu ne more ponuditi sklenitve nove pogodbe ozaposlitvi.› Ministrstvo za delo je pripravilo predlog sprememb ZDR 42/2002, 103/2007 s katerim sopredvideni krajši odpovedni roki. Celotne spremembe zakona gredo v smeri povečanjavarne prožnosti.131