razvijanje prožnosti zaposlovanja v sloveniji - Fakulteta za upravo ...

pojmov se izhaja iz splošnega načela varstva zaposlenih ter načela, da je izgubazaposlitve skrajno sredstvo, kar pomeni, da imata oba pojma enak smisel. V skladu znovelo ZDR-A pa se zahteva, da morajo biti razlogi za redno odpoved pogodbe o zaposlitviiz poslovnega razloga le vsebinsko utemeljeni. Kriterij utemeljenosti pa je izpolnjen, čedelodajalec uspe dokazati stvarnost, objektivnost in s tem tudi resničnost ekonomskih,organizacijskih, tehnoloških, strukturnih in podobnih razlogov. Novela zakona je torejzagotovila lažjo interpretacijo pojma dokazno breme, kar posledično vpliva na hitrejšiproces odpovedi pogodbe o zaposlitvi in večje prožnosti.Pomemben je tudi tretji odstavek 88. člena, saj je predvidena obveznost delodajalca, dapreveri, ali je mogoče, da delavec ohrani zaposlitev. Prav ta obveznost odraža načelovarstva zaposlitve in načelo, da je izguba zaposlitve skrajno sredstvo. V sladu z njim,mora delodajalec v primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga preveriti,ali je možno zaposliti delavca pod spremenjenimi pogoji ali na drugih delih oziroma ali gaje mogoče dokvalificirati za delo, ki ga opravlja, oziroma prekvalificirati za drugo delo. Četa možnost obstaja, mora delodajalec delavcu ponuditi sklenitev nove pogodbe. Čedelavec ne sprejme ponudbe delodajalca za sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi zaustrezno delo in za nedoločen čas ter mu preneha delovno razmerje, nima pravice doodpravnine po 109. členu tega zakona. V skladu s četrtim odstavkom 90. člena pa imadelavec pravico do sorazmernega dela odpravnine, v višini o kateri se dogovorita zdelodajalcem, če sprejme novo zaposlitev, ki ne izpolnjuje vseh kriterijev za ustreznozaposlitev. S tem se prispeva k prožni ureditvi delovnih razmerij. Dolžnost preverjanjaobstaja le v primeru, če pogodba o zaposlitvi, ki se odpoveduje, traja več kot šestmesecev. Ta obveznost preverjanja pa ne velja za manjše delodajalce. Tudi ta obveznostpreverjanja odraža načelo varstva zaposlitve in načelo, da je izguba zaposlitve skrajnosredstvo.V skladu z drugim odstavkom 90. člena ZDR iz leta 2002 se mora delavec izjasniti osklenitvi nove pogodbe o zaposlitvi v roku 30 dni od prejema pisne ponudbe. Novelazakona iz leta 2007 pa spreminja ta rok. V novem drugem odstavku določa, da če delavecsprejme ponudbo delodajalca, mora skleniti novo pogodbo o zaposlitvi v roku 15 dni odprejema pisne ponudbe. S tem pa prispeva k hitrejšemu postopku sklenitve oziromaprenehanja pogodbe o zaposlitvi.Torej je novela določila jasnejše zveze delavca in delodajalca ob odpovedi pogodbe ozaposlitvi z istočasno ponudbo druge ustrezne zaposlitve, s čimer se omogoča večjaprožna varnost na trgu dela – vendar pa ta ista zaveza negativno vpliva na delavca, saj semora v roku 15 dni izjasniti ali želi skleniti novo pogodbo o zaposlitvi.Peti odstavek 88. člena ZDR iz leta 2002 je določal, da mora delodajalec podati odpovednajkasneje v 30 dneh od seznanitve z razlogi za redno odpoved in najkasneje v šestihmesecih od nastanka razloga. Nastop trenutka, ko se je delodajalec dejansko seznanil zrazlogom odpovedi, je odvisno od vsakega konkretnega primera, zato tega trenutka nimogoče določiti za vse primere enako. Teh rokov se ne da podaljšati. Z določitvijo rokovse varuje pravna varnost delavcev, saj se z njimi določa, v katerem roku mora delodajalec124