razvijanje prožnosti zaposlovanja v sloveniji - Fakulteta za upravo ...

ZDR 42/2002 tudi določa obveznost pisnega obvestila delavca. V skladu s tretjimodstavkom 83. člena mora delodajalec o nameravani redni odpovedi iz poslovnega razlogapisno obvestiti delavca. Zakon pa ne določa vsebine pisnega obvestila.V skladu s 86. členom mora biti odpoved pogodbe o zaposlitvi podana v pisni obliki. Vskladu z drugim odstavkom mora delodajalec navesti odpovedni razlog in ga pisnoobrazložiti ter opozoriti delavca na pravno varstvo in na njegove pravice iz naslovazavarovanja za primer brezposelnosti. Torej odpovedne izjave delodajalca je treba podatipisno, kar je predpostavka za zakonitost oziroma veljavnost take redne odpovedi pogodbeo zaposlitvi.Pravnih posledic kršitve pravila o pisni obliki odpovedi ZDR ne določa. V skladu zdoločbami Obligacijskega zakonika je uzakonjeno načelo pisnosti s čimer se varujedelavca kot šibkejšo stranko v podrejenem odnosu do delodajalca. Le ta določa, dapogodba, ki ni podana v pisni obliki, ni veljavna in ne more učinkovati. Torej je veljavna letista odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki je izražena v pisni obliki.Obrazložitev je s stališča zakonitosti odpovedi zelo pomembna, saj le navedba razlogabrez podrobne obrazložitve ne zadostuje za zakonitost odpovedi.Zelo pomembne so določbe ZDR, ki urejajo kako je treba vročiti odpovedno izjavo in kdajse šteje, da je bila vročena delavcu. V skladu z drugim odstavkom 87. člena ZDR 42/2002mora odpoved pogodbe o zaposlitvi delodajalec delavcu vročiti osebno praviloma vprostorih delodajalca oziroma na naslovu prebivališča, s katerega delavec dnevno prihajana delo. Tretji odstavek določa, da jo delodajalec vroča delavcu po pravilih pravdnegapostopka, razen če delavec nima stalnega ali začasnega prebivališča v Republiki Sloveniji.V tem primeru se odpoved pogodbe o zaposlitvi objavi na oglasnem mestu na sedežudelodajalca. Po preteku osmih dni se šteje vročitev za opravljeno. Novela ZDR-A pa nedoloča več vročitve na naslovu prebivališča, s katerega delavec dnevno prihaja na delo,ampak po novem določa vročitev odpovedi na naslov, določen v pogodbi o zaposlitvi,razen če je delavec naknadno pisno sporočil drug naslov, kar prispeva k natančnosti injasnosti ureditve. Torej je uvedel poenostavitev v zvezi z vročanjem, saj jo delodajalecupravičeno vroča na naslov delavca, ki je določen v pogodbi o zaposlitvi.Prenehanje potreb se navezuje na opravljanje določenega dela pod pogoji iz pogodbe ozaposlitvi.ZDR iz leta 2002 vsebuje nov 88. člen, ki obsežno in natančno določa razloge za rednoodpoved. V skladu z drugim odstavkom 88. člena, lahko delodajalec delavcu odpovepogodbo o zaposlitvi le, če so omenjeni razlogi resni in utemeljeni ter onemogočajonadaljevanje delovnega razmerja med delavcem in delodajalcem. Torej bistveno je, damora delodajalec dokazati resen razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi in dokazanomora biti, da ni možnosti za nadaljevanje delovnega razmerja. Torej se je razvila zahtevapo vsebinski utemeljitvi vsake odpovedi s strani delodajalca, tako da lahko delodajalecodpusti delavca le, če za to obstoji utemeljen razlog.Novela ZDR-A iz leta 2007 ne omenja resnega razloga, to pa zato, ker lahko izraza resenin utemeljen razlog v praksi povzročata različne interpretacije. Pri interpretaciji teh dveh123