razvijanje prožnosti zaposlovanja v sloveniji - Fakulteta za upravo ...

› REDNA ODPOVED POGODBE O ZAPOSLITVI IZ POSLOVNEGA RAZLOGAZDR iz leta 2002 v prvi alineji prvega odstavka 88. člena določa, da je razlog za rednoodpoved pogodbe o zaposlitvi delavcu s strani delodajalca poslovni razlog. Natančnejedoloča, da za poslovni razlog velja, kadar gre za prenehanje potreb po opravljanjudoločenega dela, pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi, zaradi ekonomskih, organizacijskih,tehnoloških, strukturnih ali podobnih razlogov na strani delodajalca. Razlogi torej niso vzvezi z ravnanjem ali sposobnostmi konkretnega delavca.Kot že rečeno, je v zvezi s prenehanjem delovnega razmerja pomembna urejenostvarnosti zaposlitve. Le-ta se nanaša na varnost pred arbitrarnim in neutemeljenimodpuščanjem ter na pravila o sklenitvi in prenehanju pogodbe o zaposlitvi. Izgubazaposlitve je skrajno sredstvo, ki je utemeljeno le pod pogoji, da ni mogoče uporabitidrugih milejših ukrepov.Poleg vsebinskih zahtev in dopustnosti odpovedi vsebuje ZDR 42/2002 vrsto postopkovnihdoločb, ki jih mora spoštovati delodajalec. S temi določbami je zakon zagotovil varstvodelavcev pred neutemeljenim odpuščanjem, ki je v skladu s Konvencijo MOD št. 158. Letav 4. členu določa, da delavcu delovno razmerje ne preneha, če za to ni določenegaresnega razloga v zvezi s sposobnostjo ali obnašanjem delavca ali v zvezi z operativnimipotrebami podjetja, ustanove ali službe.Pojavijo so nove formalne zahteve, ki jih ZDR 5/1991 v 34. členu ni vseboval. To sozahteve po pisnosti. V skladu s 97. členom mora delodajalec o razlogih za prenehanjepotreb po delu delavcev, številu in kategorijah vseh zaposlenih delavcev, o predvidenihkategorijah presežnih delavcev, o predvidenem roku, v katerem bo prenehala potreba podelu delavcev ter o predlaganih kriterijih za določitev presežnih delavcev pisno čim prejobvestiti sindikate pri delodajalcu. Zakon ne določa vsebine obvestila, delavec zoperobvestila nima pravnega sredstva, zato tudi zakon za njegovo vročanje ne predpisujeposebne oblike. Po novem ima v skladu s 84. členom delavec možnost zahtevati, da moradelodajalec o nameravani redni ali izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi pisno obvestitisindikat, katerega član je delavec ob uvedbi postopka. Drugi odstavek pa določa, da lahkosindikat poda svoje mnenje v roku osmih dni. ZDR postavlja tudi domnevonenasprotovanja redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi, saj določa, da če svojega mnenja vnavedenem roku ne poda, se šteje, da odpovedi ne nasprotuje.Po obvestilu lahko delodajalec poda odpoved pogodbe o zaposlitvi, pri čemer je treba vskladu z novim 6. odstavkom 88. člena ZDR-A upoštevati šestmesečni objektivni rok zapodajo odpovedi. Po izteku šestmesečnega roka delodajalec izgubi pravico odpovedatipogodbo o zaposlitvi iz poslovnega razloga. ZDR iz leta 2002 pa je določal še 30 dnevnisubjektivni rok, torej rok seznanitve z razlogi za redno odpoved. Objektivni rok pa senanaša na nastanek razloga. Subjektivni roki so bili neživljenjski in nesprejemljivi, zobjektivnim rokom pa se je povečala prožnost na trgu delovne sile.122