razvijanje prožnosti zaposlovanja v sloveniji - Fakulteta za upravo ...

razvijanje prožnosti zaposlovanja v sloveniji - Fakulteta za upravo ... razvijanje prožnosti zaposlovanja v sloveniji - Fakulteta za upravo ...

12.07.2015 Views

Tudi invalidu je mogoče odpovedati pogodbo o zaposlitvi iz poslovnega razloga.Odpovedni razlog je enak kot pri odpovedi pri katerem koli drugem delavcu, je papostopek odpovedi še nekoliko kompleksnejši in dolgotrajnejši, kar je treba prinačrtovanju delovnega procesa upoštevati.Zakon varuje tudi delavce, ki so odsotni zaradi bolezni, in sicer pred prenehanjemdelovnega razmerja. ZDR 42/2002 v tretjem odstavku 116. člena določa, da delavcu, kimu je odpovedana pogodba o zaposlitvi iz poslovnega razloga ali iz razloga nesposobnostiin je ob poteku odpovednega roka odsoten z dela zaradi začasne nezmožnosti za delozaradi bolezni ali poškodbe, preneha delovno razmerje z dnem ugotovitve zdravstvenezmožnosti za delo, najkasneje pa s potekom šestih mesecev po izteku odpovednega roka.Novela ZDR-A pa po novem ne določa v več prenehanja delovnega razmerja z dnemugotovitve zdravstvene zmožnosti za delo, ampak z dnem, ko se delavec vrne na delooziroma bi se moral vrniti na delo. S tem pa prispeva k hitrejšemu postopku odpovedi.Omenjeno varstvo ne velja v primerih uvedbe postopka za prenehanje delodajalca.• ZAKON O ZAPOSLOVANJU IN ZAVAROVANJU ZA PRIMER BREZPOSELNOSTIIstega leta kot Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o delovnih razmerjih 5/1991,je bil sprejet Zakon o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti 5/1991. Sspremembami ZDR in z ZZZPB so bili ustvarjeni dejanski pogoji za hitrejše sproščanjedelovne sile. Možnost odpuščanja delavcev je tako postala ena največjih prelomnic v tržnogospodarstvo.V 1. členu splošnih določb je določil, da se s tem zakonom urejajo zaposlovanje,zavarovanje za primer brezposelnosti, upravljanje sistema ter način izvajanja strokovnihnalog na tem področju. Opredelil je obseg zaposlovanja, in sicer po tem zakonuzaposlovanje obsega posredovanje zaposlitev, posredovanje dela, ukrepe za pospeševanjezaposlovanja in odpiranje novih ter ohranjevanje produktivnih delovnih mest ter vse tistedejavnosti, ki zagotavljajo pogoje za produktivno in svobodno izbrano zaposlitev, poklicniin strokovni razvoj ter uporabo delovnih sposobnosti posameznikov. Kot dejavnostzaposlovanja se po tem zakonu šteje tudi štipendiranje.› Z zavarovanjem za primer brezposelnosti se zavarovancem zagotavljajo pravice za čas,ko so brez svoje krivde ali proti svoji volji brez zaposlitve in pravice v primeru, ko postanenjihovo delo nepotrebno.V skladu s 4. členom omenjenega zakona, strokovne naloge, ki se nanašajo nazaposlovanje, zavarovanje za primer brezposelnosti in izvajanje ukrepov aktivne politikezaposlovanja, opravlja Republiški zavod za zaposlovanje, po novem je imenovan Zavod RSza zaposlovanje (ZZZPB 5/91, 4. člen).II. poglavje ZZZPB iz leta 1991 se glasi Posredovanje zaposlitev in posredovanje dela. V 5.členu je določal, da posredovanje zaposlitve po tem zakonu obsega strokovne in118

organizacijske naloge, opravljene s ciljem, da iskalec zaposlitve sklene delovno razmerje.Posredovanje dela po tem zakonu pa obsega strokovne in organizacijske naloge,opravljene s ciljem, da se brezposelna ali druga oseba vključi v delo.V skladu s 6. členom posredovanje zaposlitve in posredovanje dela izvaja zavod. Ta členje določal, da lahko republiški upravni organ, pristojen za delo, s pogodbo o koncesijipooblasti organizacijo oziroma delodajalca, ki izpolnjuje kadrovske, organizacijske indruge pogoje, da izvaja strokovne naloge posredovanja dela. Na podlagi pogodbe lahkopooblaščena organizacija oziroma delodajalec posreduje tudi zaposlitev določenimkategorijam delavcev.Delno se je torej področje posredovanja dela uredilo v 6. členu Zakona o zaposlovanju inzavarovanju za primer brezposelnosti iz leta 1991, vse kasnejše spremembe omenjenegazakona, ki bistveno vplivajo na posredovanje dela, so zaradi primernosti vključitve vobravnavana področja že predstavljene v sklopu poglavja 4 in 5.› Določbe zakona in njegove novele, ki urejajo podlage za vstop v obveznozavarovanje14. člen ZZZPB iz leta 1991 je določil, da se za primer brezposelnosti obvezno zavarujejodelavci v delovnem razmerju. Enako določbo vsebujejo tudi vse njegove novele dosprejema ZUTD iz leta 2010. Torej nastane zavarovalno razmerje s sklenitvijo delovnegarazmerja, ki je podlaga za obvezno zavarovanje. V 15. členu pa je uredil prostovoljnozavarovanje. ZUTD, ki pa nadomešča do sedaj veljavni ZZZPB, pa v 54. členu določa krogoseb, ki so obvezni zavarovanci za primer brezposelnosti. ZZZPB, ki je veljal do sprejemaZUTD, je kot obvezne zavarovance določal le delavce v delovnem razmerju, a predpisi nadrugih materialnih področjih so ta krog razširili tudi na številne druge skupine. Polegdelavcev v delovnem razmerju se s tem členom kot obvezni zavarovanci tako določajotudi osebe, ki jim je bil položaj zavarovanca priznan z zakoni, ki urejajo socialno varnost instarševsko varstvo (družinski pomočniki, upravičenci do starševskih nadomestil, starši, kizapustijo trg dela zaradi varstva otrok), rejništvo in položaj izvoljenih ali imenovanihnosilcev javne ali druge funkcije v organih zakonodajne, izvršilne ali sodne oblasti vRepubliki Sloveniji, če za to funkcijo prejemajo plačo. Na novo se kot obvezni zavarovancidoločajo samozaposlene osebe, ki so imele po obstoječi zakonodaji le možnostprostovoljne vključitve v zavarovanje.› Določbe zakona in njegove novele, ki urejajo pogoje za uveljavljanje pravic izjavnih sredstevZZZPB iz leta 1991 je v 17. členu določil pravice iz zavarovanja za primer brezposelnosti,in sicer pravico do denarnega nadomestila, denarne pomoči,119pravico do priprave zazaposlitev, novela zakona iz leta 1998 pa jo odpravi, povračilo prevoznih in selitvenihstroškov, pravice delavcev, katerih delo postane nepotrebno, pravica do zdravstvenegavarstva in pravica do pokojninskega in invalidskega zavarovanja, slednji pravici pa seuresničujeta po predpisih, ki urejajo ti področji.

organi<strong>za</strong>cijske naloge, opravljene s ciljem, da iskalec <strong>za</strong>poslitve sklene delovno razmerje.Posredovanje dela po tem <strong>za</strong>konu pa obsega strokovne in organi<strong>za</strong>cijske naloge,opravljene s ciljem, da se brezposelna ali druga oseba vključi v delo.V skladu s 6. členom posredovanje <strong>za</strong>poslitve in posredovanje dela izvaja <strong>za</strong>vod. Ta členje določal, da lahko republiški upravni organ, pristojen <strong>za</strong> delo, s pogodbo o koncesijipooblasti organi<strong>za</strong>cijo oziroma delodajalca, ki izpolnjuje kadrovske, organi<strong>za</strong>cijske indruge pogoje, da izvaja strokovne naloge posredovanja dela. Na podlagi pogodbe lahkopooblaščena organi<strong>za</strong>cija oziroma delodajalec posreduje tudi <strong>za</strong>poslitev določenimkategorijam delavcev.Delno se je torej področje posredovanja dela uredilo v 6. členu Zakona o <strong>za</strong>poslovanju in<strong>za</strong>varovanju <strong>za</strong> primer brezposelnosti iz leta 1991, vse kasnejše spremembe omenjenega<strong>za</strong>kona, ki bistveno vplivajo na posredovanje dela, so <strong>za</strong>radi primernosti vključitve vobravnavana področja že predstavljene v sklopu poglavja 4 in 5.› Določbe <strong>za</strong>kona in njegove novele, ki urejajo podlage <strong>za</strong> vstop v obvezno<strong>za</strong>varovanje14. člen ZZZPB iz leta 1991 je določil, da se <strong>za</strong> primer brezposelnosti obvezno <strong>za</strong>varujejodelavci v delovnem razmerju. Enako določbo vsebujejo tudi vse njegove novele dosprejema ZUTD iz leta 2010. Torej nastane <strong>za</strong>varovalno razmerje s sklenitvijo delovnegarazmerja, ki je podlaga <strong>za</strong> obvezno <strong>za</strong>varovanje. V 15. členu pa je uredil prostovoljno<strong>za</strong>varovanje. ZUTD, ki pa nadomešča do sedaj veljavni ZZZPB, pa v 54. členu določa krogoseb, ki so obvezni <strong>za</strong>varovanci <strong>za</strong> primer brezposelnosti. ZZZPB, ki je veljal do sprejemaZUTD, je kot obvezne <strong>za</strong>varovance določal le delavce v delovnem razmerju, a predpisi nadrugih materialnih področjih so ta krog razširili tudi na številne druge skupine. Polegdelavcev v delovnem razmerju se s tem členom kot obvezni <strong>za</strong>varovanci tako določajotudi osebe, ki jim je bil položaj <strong>za</strong>varovanca priznan z <strong>za</strong>koni, ki urejajo socialno varnost instarševsko varstvo (družinski pomočniki, upravičenci do starševskih nadomestil, starši, ki<strong>za</strong>pustijo trg dela <strong>za</strong>radi varstva otrok), rejništvo in položaj izvoljenih ali imenovanihnosilcev javne ali druge funkcije v organih <strong>za</strong>konodajne, izvršilne ali sodne oblasti vRepubliki Sloveniji, če <strong>za</strong> to funkcijo prejemajo plačo. Na novo se kot obvezni <strong>za</strong>varovancidoločajo samo<strong>za</strong>poslene osebe, ki so imele po obstoječi <strong>za</strong>konodaji le možnostprostovoljne vključitve v <strong>za</strong>varovanje.› Določbe <strong>za</strong>kona in njegove novele, ki urejajo pogoje <strong>za</strong> uveljavljanje pravic izjavnih sredstevZZZPB iz leta 1991 je v 17. členu določil pravice iz <strong>za</strong>varovanja <strong>za</strong> primer brezposelnosti,in sicer pravico do denarnega nadomestila, denarne pomoči,119pravico do priprave <strong>za</strong><strong>za</strong>poslitev, novela <strong>za</strong>kona iz leta 1998 pa jo odpravi, povračilo prevoznih in selitvenihstroškov, pravice delavcev, katerih delo postane nepotrebno, pravica do zdravstvenegavarstva in pravica do pokojninskega in invalidskega <strong>za</strong>varovanja, slednji pravici pa seuresničujeta po predpisih, ki urejajo ti področji.

Hooray! Your file is uploaded and ready to be published.

Saved successfully!

Ooh no, something went wrong!