razvijanje prožnosti zaposlovanja v sloveniji - Fakulteta za upravo ...

delovnih razmerij. Vendar kot je bilo razvidno iz raziskave, ostaja, kljub vsem možnimoblikam prožnega zaposlovanja, in novostim, ki so prispevale k poenostavitvi postopkazaposlovanja, postopek zaposlovanja delavca in z njim povezane formalne zahteve, ševedno zamudni. Na podlagi analize in navedbe predlaganih sprememb ZDR, s katerimi sebi prispevalo še k večji prožnosti in tudi varnosti delovnih razmerij, pa je mogočeugotoviti, da se na tem področju še mora veliko postoriti.Po besedah Vodopivca (2007, str. 23) je slovenska zakonodaja z vidika delavca zelozaščitniška, saj so v zakonu določeni delovni čas, odmori in letni dopust. Po njegovihugotovitvah so tovrstna vprašanja v večini določena v kolektivnih pogodbah (Danska) alipa v individualni pogodbi o zaposlitvi.Med atipične oblike zaposlitve lahko štejemo tudi oblike dela z neenakomernorazporeditvijo delovnega časa, izmensko delo – nočno delo, nadurno delo in takorazporeditvijo delovnega časa, ki je prilagojen zmožnostim in potrebam starejšegadelavca, lahko tudi invalida, ob upoštevanju specifičnosti, ki izhajajo iz njegove starosti(delo v starejšemu delavcu prilagojenemu delovnemu času), kot je v raziskavipredstavljena delna pokojnina pod tematiko delovnega razmerja s krajšim delovnimčasom.Kot je razvidno iz poglavja 4.3.1.1 med atipične oblike prožnega zaposlovanja štejemo šedelo po pogodbi o delu civilnega prava (podjemna pogodba) in na podlagi kakšnih koliodplačnih razmerij ter različne oblike samozaposlitve, ki so omenjene v poglavju 4.3.2.Z analizo urejenosti vseh različnih oblik dela, atipičnih oblik kot atipičnih oblik dela, kiprispevajo k fleksibilnemu urejanju delovnega časa, je mogoče opaziti spremembedelovne zakonodaje, ki prispeva k prožnosti delovnega razmerja in tudi njihovega varstva.105