razvijanje prožnosti zaposlovanja v sloveniji - Fakulteta za upravo ...

razvijanje prožnosti zaposlovanja v sloveniji - Fakulteta za upravo ... razvijanje prožnosti zaposlovanja v sloveniji - Fakulteta za upravo ...

12.07.2015 Views

predpisuje, da mora delodajalec, če delo, organizirano v izmenah, vključuje tudi nočnoizmeno, zagotoviti njihovo periodično izmenjavo. Pri tem sme delavec ene izmene delatiponoči najdlje en teden. V okviru tako organiziranega dela sme delavec delati ponočidaljše časovno obdobje le, če s takim delom izrecno pisno soglaša. Z možnostjo soglasjapa se prispeva k prožnosti delovnih razmerij.ZDR iz leta 2002 v 151. členu ureja omejitve dela ponoči 36 . Z vidika prožnosti pa jepomemben 158. člen, ki ureja možnosti drugačnega urejanja v zakonu ali v kolektivnihpogodbah. Prvi odstavek tega člena določa, da se lahko z zakonom ali s kolektivnimipogodbami na ravni dejavnosti določi, da se časovna omejitev dnevne delovne obveznostinočnega delavca, upošteva kot povprečna omejitev v obdobju, daljšem kot štiri mesece,vendar ne daljšem kot šest mesecev.ZDR iz leta 2002 v 152. členu ureja posvetovanje s sindikati, v 153. členu ureja možnostnočnega dela žensk v industriji in gradbeništvu − eden izmed možnosti nočnega delažensk je tudi širjenje zaposlitvenih možnosti, v skladu z 127. členom so urejeni dodatkinočnim delavcem. Novela ZDR-A pa s spremembami v 127. členu prispeva k jasnejši inpravičnejši zakonski ureditvi plač. Po novem omogoča, da se s kolektivno pogodbo (ravenni pomembna), kar prejšnja ureditev ni določala, določi višina dodatkov v nominalnemznesku, kar je novost, ali v odstotku od osnovne plače za polni delovni čas oziroma odustrezne urne postavke. S tem je dana možnost, da so delavci, ki delajo pod enakimipogoji, upravičeni do enake višine dodatkov, ne glede na višino njihove osnovne plače. Stem, ko določa, da se dodatki določijo v kolektivni pogodbi, se prispeva k ciljninaravnanosti plačnega sistema za uresničevanje strateških ciljev podjetja.ZDR iz leta 2002 v 128. členu določa višino dodatkov, posebne varstvene določbe sodoločene v 217. členu – prepoveduje tudi nočno delo otrok. V 203. členu so varovanistarejši delavci, v 222. členu so varovani delavci pomorščaki, mlajši od 18 let, 231. člen pavsebuje tudi kazenske določbe. Novela ZDR-A pa z novo določbo 231. člena polegkaznovanja delodajalca – pravne osebe, še prispeva k možnosti kaznovanja tudisamostojnih podjetnikov ob primeru kršitev zakonskih določb.ZDR iz leta 2002 v 158. členu ureja možnost drugačnega urejanja v zakonu ali kolektivnihpogodbah, z vidika prožnosti organizacije dela pa je potrebno posebej izpostaviti možnostza delavca manj ugodnega urejanja določenih pravic na ravni kolektivne pogodbedejavnosti, ki jo pod to področje omenja in ureja drugi odstavek 158. člena. Primer jeopredelitev obdobja, v katerem se v primeru izmenskega dela upošteva minimalnotrajanje dnevnega in tedenskega počitka 37 , kot povprečje v določenem daljšem časovnemobdobju, vendar ne daljšem od šestih mesecev.36 Delovni čas nočnega delavca ne sme v obdobju štirih mesecev trajati povprečno več kot osem ur na dan (ZDR 42/2002,151. člen).37 Delavec ima v obdobju 24 ur pravico do počitka, ki traja nepretrgoma najmanj 12 ur (ZDR, 1. odst. 155. člena). Delavecima v obdobju sedmih zaporednih dni, poleg pravice do dnevnega počitka, pravico do počitka v trajanju najmanj 24neprekinjenih ur. Minimalno trajanje tedenskega počitka, se upošteva kot povprečje v obdobju 14 zaporednih dni (ZDR, 1.in 3. odst. 156. člena).102

Z novostmi prispeva k varstvu delavcev pri delu ponoči in zagotavljanju osnovnih pravic.4.3.3.3 Delo preko polnega delovnega časa – nadurno deloZDR iz leta 1990 je omenjal delo preko polnega delovnega časa, ZDR 42/2002 pa nadurnodelo. Nadurno delo omogoča, da se glede na pogoje poslovanja, plane in kadrovskagibanja ustrezno organizira delovni proces. Že ZDR iz leta 1990 je v 50. členu določal, dase lahko uvede, če dela ni mogoče opraviti z ustrezno organizacijo in delitvijo dela,razporeditvijo delovnega časa, z uvajanjem novih izmen ali zaposlitvijo novih delavcev.Novi ZDR iz leta 2002 pa v drugem odstavku 145. člena dodal primere posebej varovanihdelavk/delavcev, ki se jim iz varstvenih razlogov ne sme odrediti nadurno delo. Torej novzakon s tem povečuje varnost določenih kategorij delavcev.Glede omejitev opravljanja nadurnega dela pa ZDR iz leta 2002 tudi določa možnostiopravljanja nadurnega dela v primeru soglasja, s čimer se prispeva k prožnosti delovnirazmerij in sicer:- Starejšemu delavcu v skladu z 203. členom;- Delavki ali delavcu skladno z določbami ZDR zaradi varstva nosečnosti instarševstva, v skladu z 90. členom;- Enemu od delavcev − staršev, ki ima otroka, mlajšega od sedem let ali hudobolnega otroka ali otroka s telesno ali duševno prizadetostjo, in ki živi sam zotrokom in skrbi za njegovo vzgojo in varstvo.V 50. členu je ZDR iz leta 1990 urejal tudi omejitve trajanja. Časovna omejitev 10 ur nateden se upošteva kot povprečna omejitev v določenem časovnem obdobju, ki ne sme bitidaljše od enega leta. ZDR 71/93 spreminja in natančneje ureja omejitev in sicer jetedenska omejitev določena na 8 ur ali 20 ur na mesec ali 180 ur na leto. Časovnaomejitev do enega leta pa se črta, s čimer prispeva k odpravi omejitev in s tem k večjifleksibilnosti urejanja delovnega časa. ZDR iz leta 2002 pa še v 3. odstavku 143. členadodaja, da delovni dan lahko traja največ deset ur, ter da se dnevna, tedenska inmesečna časovna omejitev lahko upošteva kot povprečna omejitev v obdobju, določenemz zakonom ali kolektivno pogodbo, in ne sme biti daljše od šestih mesecev, s čimer seprispeva k delovno pravnemu varstvu delavcev.Novela ZDR-A iz leta 2007 pa prispeva k prožnejši zakonski ureditvi delovnega časa, ko torazmere zahtevajo. V 143. členu ureja možnost dodatnega nadurnega dela. Zmanjšano jeuradno število nadur s 180 na 170 ur na mesec z možnostjo povečanja števila nadur na230, če delodajalec in delojemalec skleneta tak dogovor. Torej je zakonodaja prispevala kpovečanju (notranje) fleksibilnosti z uvedbo možnosti za daljše nadurno delo. Zakon tudivaruje delavca, da v primeru odklonitve pisnega soglasja, delavec ne sme biti izpostavljenneugodnim posledicam v delovnem razmerju.ZDR iz leta 1990 je v 48. in 49. členu določal, kdaj lahko izjemoma traja delo prekopolnega delovnega časa. 48. člen določa izjeme, ko sme trajati delo preko polnegadelovnega časa v primerih naravne in druge nesreče. Novi ZDR iz leta 2002 v 144. členu103

predpisuje, da mora delodajalec, če delo, organizirano v izmenah, vključuje tudi nočnoizmeno, <strong>za</strong>gotoviti njihovo periodično izmenjavo. Pri tem sme delavec ene izmene delatiponoči najdlje en teden. V okviru tako organiziranega dela sme delavec delati ponočidaljše časovno obdobje le, če s takim delom izrecno pisno soglaša. Z možnostjo soglasjapa se prispeva k prožnosti delovnih razmerij.ZDR iz leta 2002 v 151. členu ureja omejitve dela ponoči 36 . Z vidika prožnosti pa jepomemben 158. člen, ki ureja možnosti drugačnega urejanja v <strong>za</strong>konu ali v kolektivnihpogodbah. Prvi odstavek tega člena določa, da se lahko z <strong>za</strong>konom ali s kolektivnimipogodbami na ravni dejavnosti določi, da se časovna omejitev dnevne delovne obveznostinočnega delavca, upošteva kot povprečna omejitev v obdobju, daljšem kot štiri mesece,vendar ne daljšem kot šest mesecev.ZDR iz leta 2002 v 152. členu ureja posvetovanje s sindikati, v 153. členu ureja možnostnočnega dela žensk v industriji in gradbeništvu − eden izmed možnosti nočnega delažensk je tudi širjenje <strong>za</strong>poslitvenih možnosti, v skladu z 127. členom so urejeni dodatkinočnim delavcem. Novela ZDR-A pa s spremembami v 127. členu prispeva k jasnejši inpravičnejši <strong>za</strong>konski ureditvi plač. Po novem omogoča, da se s kolektivno pogodbo (ravenni pomembna), kar prejšnja ureditev ni določala, določi višina dodatkov v nominalnemznesku, kar je novost, ali v odstotku od osnovne plače <strong>za</strong> polni delovni čas oziroma odustrezne urne postavke. S tem je dana možnost, da so delavci, ki delajo pod enakimipogoji, upravičeni do enake višine dodatkov, ne glede na višino njihove osnovne plače. Stem, ko določa, da se dodatki določijo v kolektivni pogodbi, se prispeva k ciljninaravnanosti plačnega sistema <strong>za</strong> uresničevanje strateških ciljev podjetja.ZDR iz leta 2002 v 128. členu določa višino dodatkov, posebne varstvene določbe sodoločene v 217. členu – prepoveduje tudi nočno delo otrok. V 203. členu so varovanistarejši delavci, v 222. členu so varovani delavci pomorščaki, mlajši od 18 let, 231. člen pavsebuje tudi kazenske določbe. Novela ZDR-A pa z novo določbo 231. člena polegkaznovanja delodajalca – pravne osebe, še prispeva k možnosti kaznovanja tudisamostojnih podjetnikov ob primeru kršitev <strong>za</strong>konskih določb.ZDR iz leta 2002 v 158. členu ureja možnost drugačnega urejanja v <strong>za</strong>konu ali kolektivnihpogodbah, z vidika prožnosti organi<strong>za</strong>cije dela pa je potrebno posebej izpostaviti možnost<strong>za</strong> delavca manj ugodnega urejanja določenih pravic na ravni kolektivne pogodbedejavnosti, ki jo pod to področje omenja in ureja drugi odstavek 158. člena. Primer jeopredelitev obdobja, v katerem se v primeru izmenskega dela upošteva minimalnotrajanje dnevnega in tedenskega počitka 37 , kot povprečje v določenem daljšem časovnemobdobju, vendar ne daljšem od šestih mesecev.36 Delovni čas nočnega delavca ne sme v obdobju štirih mesecev trajati povprečno več kot osem ur na dan (ZDR 42/2002,151. člen).37 Delavec ima v obdobju 24 ur pravico do počitka, ki traja nepretrgoma najmanj 12 ur (ZDR, 1. odst. 155. člena). Delavecima v obdobju sedmih <strong>za</strong>porednih dni, poleg pravice do dnevnega počitka, pravico do počitka v trajanju najmanj 24neprekinjenih ur. Minimalno trajanje tedenskega počitka, se upošteva kot povprečje v obdobju 14 <strong>za</strong>porednih dni (ZDR, 1.in 3. odst. 156. člena).102

Hooray! Your file is uploaded and ready to be published.

Saved successfully!

Ooh no, something went wrong!