razvijanje prožnosti zaposlovanja v sloveniji - Fakulteta za upravo ...
razvijanje prožnosti zaposlovanja v sloveniji - Fakulteta za upravo ... razvijanje prožnosti zaposlovanja v sloveniji - Fakulteta za upravo ...
predpisuje, da mora delodajalec, če delo, organizirano v izmenah, vključuje tudi nočnoizmeno, zagotoviti njihovo periodično izmenjavo. Pri tem sme delavec ene izmene delatiponoči najdlje en teden. V okviru tako organiziranega dela sme delavec delati ponočidaljše časovno obdobje le, če s takim delom izrecno pisno soglaša. Z možnostjo soglasjapa se prispeva k prožnosti delovnih razmerij.ZDR iz leta 2002 v 151. členu ureja omejitve dela ponoči 36 . Z vidika prožnosti pa jepomemben 158. člen, ki ureja možnosti drugačnega urejanja v zakonu ali v kolektivnihpogodbah. Prvi odstavek tega člena določa, da se lahko z zakonom ali s kolektivnimipogodbami na ravni dejavnosti določi, da se časovna omejitev dnevne delovne obveznostinočnega delavca, upošteva kot povprečna omejitev v obdobju, daljšem kot štiri mesece,vendar ne daljšem kot šest mesecev.ZDR iz leta 2002 v 152. členu ureja posvetovanje s sindikati, v 153. členu ureja možnostnočnega dela žensk v industriji in gradbeništvu − eden izmed možnosti nočnega delažensk je tudi širjenje zaposlitvenih možnosti, v skladu z 127. členom so urejeni dodatkinočnim delavcem. Novela ZDR-A pa s spremembami v 127. členu prispeva k jasnejši inpravičnejši zakonski ureditvi plač. Po novem omogoča, da se s kolektivno pogodbo (ravenni pomembna), kar prejšnja ureditev ni določala, določi višina dodatkov v nominalnemznesku, kar je novost, ali v odstotku od osnovne plače za polni delovni čas oziroma odustrezne urne postavke. S tem je dana možnost, da so delavci, ki delajo pod enakimipogoji, upravičeni do enake višine dodatkov, ne glede na višino njihove osnovne plače. Stem, ko določa, da se dodatki določijo v kolektivni pogodbi, se prispeva k ciljninaravnanosti plačnega sistema za uresničevanje strateških ciljev podjetja.ZDR iz leta 2002 v 128. členu določa višino dodatkov, posebne varstvene določbe sodoločene v 217. členu – prepoveduje tudi nočno delo otrok. V 203. členu so varovanistarejši delavci, v 222. členu so varovani delavci pomorščaki, mlajši od 18 let, 231. člen pavsebuje tudi kazenske določbe. Novela ZDR-A pa z novo določbo 231. člena polegkaznovanja delodajalca – pravne osebe, še prispeva k možnosti kaznovanja tudisamostojnih podjetnikov ob primeru kršitev zakonskih določb.ZDR iz leta 2002 v 158. členu ureja možnost drugačnega urejanja v zakonu ali kolektivnihpogodbah, z vidika prožnosti organizacije dela pa je potrebno posebej izpostaviti možnostza delavca manj ugodnega urejanja določenih pravic na ravni kolektivne pogodbedejavnosti, ki jo pod to področje omenja in ureja drugi odstavek 158. člena. Primer jeopredelitev obdobja, v katerem se v primeru izmenskega dela upošteva minimalnotrajanje dnevnega in tedenskega počitka 37 , kot povprečje v določenem daljšem časovnemobdobju, vendar ne daljšem od šestih mesecev.36 Delovni čas nočnega delavca ne sme v obdobju štirih mesecev trajati povprečno več kot osem ur na dan (ZDR 42/2002,151. člen).37 Delavec ima v obdobju 24 ur pravico do počitka, ki traja nepretrgoma najmanj 12 ur (ZDR, 1. odst. 155. člena). Delavecima v obdobju sedmih zaporednih dni, poleg pravice do dnevnega počitka, pravico do počitka v trajanju najmanj 24neprekinjenih ur. Minimalno trajanje tedenskega počitka, se upošteva kot povprečje v obdobju 14 zaporednih dni (ZDR, 1.in 3. odst. 156. člena).102
Z novostmi prispeva k varstvu delavcev pri delu ponoči in zagotavljanju osnovnih pravic.4.3.3.3 Delo preko polnega delovnega časa – nadurno deloZDR iz leta 1990 je omenjal delo preko polnega delovnega časa, ZDR 42/2002 pa nadurnodelo. Nadurno delo omogoča, da se glede na pogoje poslovanja, plane in kadrovskagibanja ustrezno organizira delovni proces. Že ZDR iz leta 1990 je v 50. členu določal, dase lahko uvede, če dela ni mogoče opraviti z ustrezno organizacijo in delitvijo dela,razporeditvijo delovnega časa, z uvajanjem novih izmen ali zaposlitvijo novih delavcev.Novi ZDR iz leta 2002 pa v drugem odstavku 145. člena dodal primere posebej varovanihdelavk/delavcev, ki se jim iz varstvenih razlogov ne sme odrediti nadurno delo. Torej novzakon s tem povečuje varnost določenih kategorij delavcev.Glede omejitev opravljanja nadurnega dela pa ZDR iz leta 2002 tudi določa možnostiopravljanja nadurnega dela v primeru soglasja, s čimer se prispeva k prožnosti delovnirazmerij in sicer:- Starejšemu delavcu v skladu z 203. členom;- Delavki ali delavcu skladno z določbami ZDR zaradi varstva nosečnosti instarševstva, v skladu z 90. členom;- Enemu od delavcev − staršev, ki ima otroka, mlajšega od sedem let ali hudobolnega otroka ali otroka s telesno ali duševno prizadetostjo, in ki živi sam zotrokom in skrbi za njegovo vzgojo in varstvo.V 50. členu je ZDR iz leta 1990 urejal tudi omejitve trajanja. Časovna omejitev 10 ur nateden se upošteva kot povprečna omejitev v določenem časovnem obdobju, ki ne sme bitidaljše od enega leta. ZDR 71/93 spreminja in natančneje ureja omejitev in sicer jetedenska omejitev določena na 8 ur ali 20 ur na mesec ali 180 ur na leto. Časovnaomejitev do enega leta pa se črta, s čimer prispeva k odpravi omejitev in s tem k večjifleksibilnosti urejanja delovnega časa. ZDR iz leta 2002 pa še v 3. odstavku 143. členadodaja, da delovni dan lahko traja največ deset ur, ter da se dnevna, tedenska inmesečna časovna omejitev lahko upošteva kot povprečna omejitev v obdobju, določenemz zakonom ali kolektivno pogodbo, in ne sme biti daljše od šestih mesecev, s čimer seprispeva k delovno pravnemu varstvu delavcev.Novela ZDR-A iz leta 2007 pa prispeva k prožnejši zakonski ureditvi delovnega časa, ko torazmere zahtevajo. V 143. členu ureja možnost dodatnega nadurnega dela. Zmanjšano jeuradno število nadur s 180 na 170 ur na mesec z možnostjo povečanja števila nadur na230, če delodajalec in delojemalec skleneta tak dogovor. Torej je zakonodaja prispevala kpovečanju (notranje) fleksibilnosti z uvedbo možnosti za daljše nadurno delo. Zakon tudivaruje delavca, da v primeru odklonitve pisnega soglasja, delavec ne sme biti izpostavljenneugodnim posledicam v delovnem razmerju.ZDR iz leta 1990 je v 48. in 49. členu določal, kdaj lahko izjemoma traja delo prekopolnega delovnega časa. 48. člen določa izjeme, ko sme trajati delo preko polnegadelovnega časa v primerih naravne in druge nesreče. Novi ZDR iz leta 2002 v 144. členu103
- Page 66 and 67: dejavnost organizacije oziroma delo
- Page 68 and 69: delodajalca. Nov 68. člen ZDR 42/2
- Page 70 and 71: tedensko ter neguje in varuje otrok
- Page 72 and 73: Novost je sklenitev te pogodbe brez
- Page 74 and 75: Krašovec (2008, str. 215) pojasnju
- Page 76 and 77: skladu s 159. členom tega zakona.
- Page 78 and 79: jih delavec lahko uresničuje isto
- Page 80 and 81: • DELNA UPOKOJITEV − DELNA POKO
- Page 82 and 83: › ponovno odmero starostne pokojn
- Page 84 and 85: 31. člen ZUTD natančno opredeljuj
- Page 86 and 87: ZZZPB 69/98 je spremenil tudi 53.
- Page 88 and 89: edno zaposlene skladno s predpisi o
- Page 90 and 91: mest, ki se bodo organizirala, pogo
- Page 92 and 93: V skladu s 68. členom ZZZPB 5/91 j
- Page 94 and 95: S predlogom sprememb ZDR 2012 pa se
- Page 96 and 97: stavkajo in v primerih, ko je upora
- Page 98 and 99: 4.2.5.2 Specializirane agencije za
- Page 100 and 101: Z novim ZUTD so se odpravile pomanj
- Page 102 and 103: • OPREDELITEV POSLOVODNIH OSEBPos
- Page 104 and 105: ne velja. Ta določba omogoča, da
- Page 106 and 107: ugodnejše, kot jih določa ta zako
- Page 108 and 109: 4.3.1.1 Pogodba o deluZDR iz leta 1
- Page 110 and 111: Namen Zakona o malem delu je, da se
- Page 112 and 113: V skladu s predlaganim 27. č člen
- Page 114 and 115: azporeditve, začetka in konca delo
- Page 118 and 119: ureja dodatno delo v primeru naravn
- Page 120 and 121: 5 PRAVNA UREDITEV PRENEHANJA DELOVN
- Page 122 and 123: člen ZDR iz leta 1991, ki spreminj
- Page 124 and 125: kot kriterij za ugotavljanje prese
- Page 126 and 127: 33. člen je na novo natančno ured
- Page 128 and 129: Z novim zakonom se je pojavila zaht
- Page 130 and 131: starostne pokojnine, razen če mu n
- Page 132 and 133: Tudi invalidu je mogoče odpovedati
- Page 134 and 135: Sprememba ZZZPB iz leta 1998 je za
- Page 136 and 137: › REDNA ODPOVED POGODBE O ZAPOSLI
- Page 138 and 139: pojmov se izhaja iz splošnega nač
- Page 140 and 141: urejajo delovna razmerja, obvešča
- Page 142 and 143: Kriteriji za določitev presežnih
- Page 144 and 145: posebnost, ki velja za manjše delo
- Page 146 and 147: MDDSZ (2012, str. 4) je predstavilo
- Page 148 and 149: Torej s predlogom zakona 2012 so se
- Page 150 and 151: načelo, da je delovno razmerje po
- Page 152 and 153: šteje celotno obdobje trajanja del
- Page 154 and 155: odpravi administrativnih ovir, v sm
- Page 156 and 157: denarnega nadomestila za primer bre
- Page 158 and 159: UGOTOVITVE V ZVEZI S PRENEHANJEM PO
- Page 160 and 161: okviru delovne zakonodaje. Torej sp
- Page 162 and 163: Tabela 1: Delež začasnih zaposlit
- Page 164 and 165: › Kršitve po podatkih Inšpektor
predpisuje, da mora delodajalec, če delo, organizirano v izmenah, vključuje tudi nočnoizmeno, <strong>za</strong>gotoviti njihovo periodično izmenjavo. Pri tem sme delavec ene izmene delatiponoči najdlje en teden. V okviru tako organiziranega dela sme delavec delati ponočidaljše časovno obdobje le, če s takim delom izrecno pisno soglaša. Z možnostjo soglasjapa se prispeva k prožnosti delovnih razmerij.ZDR iz leta 2002 v 151. členu ureja omejitve dela ponoči 36 . Z vidika prožnosti pa jepomemben 158. člen, ki ureja možnosti drugačnega urejanja v <strong>za</strong>konu ali v kolektivnihpogodbah. Prvi odstavek tega člena določa, da se lahko z <strong>za</strong>konom ali s kolektivnimipogodbami na ravni dejavnosti določi, da se časovna omejitev dnevne delovne obveznostinočnega delavca, upošteva kot povprečna omejitev v obdobju, daljšem kot štiri mesece,vendar ne daljšem kot šest mesecev.ZDR iz leta 2002 v 152. členu ureja posvetovanje s sindikati, v 153. členu ureja možnostnočnega dela žensk v industriji in gradbeništvu − eden izmed možnosti nočnega delažensk je tudi širjenje <strong>za</strong>poslitvenih možnosti, v skladu z 127. členom so urejeni dodatkinočnim delavcem. Novela ZDR-A pa s spremembami v 127. členu prispeva k jasnejši inpravičnejši <strong>za</strong>konski ureditvi plač. Po novem omogoča, da se s kolektivno pogodbo (ravenni pomembna), kar prejšnja ureditev ni določala, določi višina dodatkov v nominalnemznesku, kar je novost, ali v odstotku od osnovne plače <strong>za</strong> polni delovni čas oziroma odustrezne urne postavke. S tem je dana možnost, da so delavci, ki delajo pod enakimipogoji, upravičeni do enake višine dodatkov, ne glede na višino njihove osnovne plače. Stem, ko določa, da se dodatki določijo v kolektivni pogodbi, se prispeva k ciljninaravnanosti plačnega sistema <strong>za</strong> uresničevanje strateških ciljev podjetja.ZDR iz leta 2002 v 128. členu določa višino dodatkov, posebne varstvene določbe sodoločene v 217. členu – prepoveduje tudi nočno delo otrok. V 203. členu so varovanistarejši delavci, v 222. členu so varovani delavci pomorščaki, mlajši od 18 let, 231. člen pavsebuje tudi kazenske določbe. Novela ZDR-A pa z novo določbo 231. člena polegkaznovanja delodajalca – pravne osebe, še prispeva k možnosti kaznovanja tudisamostojnih podjetnikov ob primeru kršitev <strong>za</strong>konskih določb.ZDR iz leta 2002 v 158. členu ureja možnost drugačnega urejanja v <strong>za</strong>konu ali kolektivnihpogodbah, z vidika prožnosti organi<strong>za</strong>cije dela pa je potrebno posebej izpostaviti možnost<strong>za</strong> delavca manj ugodnega urejanja določenih pravic na ravni kolektivne pogodbedejavnosti, ki jo pod to področje omenja in ureja drugi odstavek 158. člena. Primer jeopredelitev obdobja, v katerem se v primeru izmenskega dela upošteva minimalnotrajanje dnevnega in tedenskega počitka 37 , kot povprečje v določenem daljšem časovnemobdobju, vendar ne daljšem od šestih mesecev.36 Delovni čas nočnega delavca ne sme v obdobju štirih mesecev trajati povprečno več kot osem ur na dan (ZDR 42/2002,151. člen).37 Delavec ima v obdobju 24 ur pravico do počitka, ki traja nepretrgoma najmanj 12 ur (ZDR, 1. odst. 155. člena). Delavecima v obdobju sedmih <strong>za</strong>porednih dni, poleg pravice do dnevnega počitka, pravico do počitka v trajanju najmanj 24neprekinjenih ur. Minimalno trajanje tedenskega počitka, se upošteva kot povprečje v obdobju 14 <strong>za</strong>porednih dni (ZDR, 1.in 3. odst. 156. člena).102