razvijanje prožnosti zaposlovanja v sloveniji - Fakulteta za upravo ...

azporeditve, začetka in konca delovnega časa, tako da se usklajuje s potrebami delavcev,drugih delovnih ljudi in občanov. 54. člen pa je urejal možnost, da se dolžina odmoralahko v primeru neenakomerne razporeditve delovnega časa določi ustrezno dolžinidnevnega delovnega časa.Novi ZDR iz leta 2002 glede na starega vsebuje mnogo novih določb, s katerimi prispeva kjasnejši in natančnejši ureditvi neenakomerne ter začasne prerazporeditve delovnegačasa. V 147. členu določa, da se razporeditev in pogoji za začasno prerazporeditevdelovnega časa določijo s pogodbo o zaposlitvi v skladu z zakonom in kolektivno pogodbo,s čimer se prispeva k večji fleksibilnosti.Novela ZDR-A ne prinaša na tem področju nekih korenitih novosti, predvsem jepomembna sprememba tretjega odstavka 147. člena. Z novim tretjim odstavkom zakonspodbuja za usklajevanje poklicnega in družinskega življenja. Le-ta določa, da če delavecv času trajanja delovnega razmerja zaradi potreb usklajevanja družinskega in poklicnegaživljenja predlaga drugačno razporeditev delovnega časa, mu mora delodajalec,upoštevaje potrebe delovnega procesa, pisno utemeljiti svojo odločitev.Novela ZDR-A v dosedanjem tretjem odstavku, ki postane četrti odstavek, in urejaobveznost pisnega obvestila delavcev o začasni prerazporeditvi, po novem odpravljaobveznost obvestila 3 dni pred razporeditvijo delovnega časa, če gre za več kot desetdelavcev in ostaja obveznost obvestila najmanj en dan pred razporeditvijo delovnega časaposameznega delavca. Torej poenostavlja določbo o pisnem obvestilu delavcev o začasniprerazporeditvi delovnega časa. Po novem torej velja enotna dikcija: ne glede na številodelavcev, ki se jim prerazporeja delovni čas, je delavca treba obvestiti en dan predprerazporeditvijo delovnega časa.ZDR iz leta 2002 določa tudi nove omejitve, tako glede delovnega časa, kot omejitve, kise nanašajo na krog oseb, katerim ni mogoče odrediti dela v takšnem režimu delovnegačasa oziroma se zato zahteva njihovo soglasje. S tem se prispeva tudi k varstvu delavcev.Delodajalec mora upoštevati omejitve, ki se nanašajo na najdaljše trajanje tedenskegadelovnega časa. Novi zakon v 147. členu omenja novo omejitev trajanja pri neenakomerniter začasni prerazporeditvi polnega delovnega časa, in sicer na največ 56 ur na teden.Novi zakon skrajšuje obdobje upoštevanja polnega delovnega časa kot povprečne delovneobveznosti iz enega leta na šest mesecev, vendar v 158. členu dodatno ureja možnostureditve tega obdobja na ravni kolektivne pogodbe dejavnosti. Ta določba je pomembnanovost, saj je z vidika prožnosti organizacije dela potrebno posebej izpostaviti možnost zadelavca manj ugodnega urejanja določenih pravic na ravni kolektivne pogodbe dejavnosti.Ta člen ureja možnost drugačnega urejanja v zakonu ali kolektivnih pogodbah, petiodstavek pa določa, da se s kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti lahko določi, da se vprimerih, ko to narekujejo objektivni ali tehnični razlogi ali razlogi organizacije dela,upošteva polni delovni čas po šestem odstavku 147. člena kot povprečna delovnaobveznost v obdobju, ki ne sme biti daljše od 12 mesecev.100