razvijanje prožnosti zaposlovanja v sloveniji - Fakulteta za upravo ...

Takšna oblika dela je lahko bolj začasne narave in predstavlja rešitev iz brezposelnostioziroma zapolni praznino med dvema zaposlitvama.Samozaposlene osebe opredeljuje ZPIZ-1 iz leta 1999 v 15. členu−osebe, ki kot svoj ediniali glavni poklic v Republiki Sloveniji opravljajo samostojno dejavnost. So vključene vobvezno zdravstveno zavarovanje, pokojninsko in invalidsko zavarovanje, v zavarovanjeza primer brezposelnosti pa se lahko vključijo prostovoljno. Z novo ureditvijo ZUTD iz leta2010, ki je nadomestil ZZZPB, pa se kot obvezni zavarovanci določajo samozaposleneosebe, ki so imele po obstoječi zakonodaji le možnost prostovoljne vključitve vzavarovanje.Gre za najbolj fleksibilno obliko zaposlovanja. Po 15. in 8. členu ZPIZ-1 iz leta 1999 innjegovimi spremembami so samozaposlene osebe, ki samostojno opravljajo poklicnodejavnost ter pridobivajo dobiček vsaj v višini minimalne plače. Sem spadajo samostojnipodjetniki, obrtniki, kmetje, osebe, ki opravljajo umetniško in drugo kulturno dejavnost(npr. novinarji), osebe s področja zdravstva, osebe, ki opravljajo dejavnost s področjasocialne varnosti, odvetniško ali notarsko dejavnost, duhovniško ali drugo versko službo.4.3.3 PROŽNE OBLIKE DELA, KI OMOGOČAJO FLEKSIBILNO UREJANJEDELOVEGA ČASAPo besedah Dularja (2012, str. 2) je delovni čas eden ključnih elementov fleksibilnostidela. Prožnost organizacije delovnega časa je vezana na uporabo možnosti, ki jih zakondaje delodajalcu pri urejanju delovnega časa. Hiršl in Ceglar Ključevšek (2010, str. 24) papojasnjujeta, da je z vidika prilagajanja dela potrebam delovnega procesa pomembno, dase v pogodbi o zaposlitvi ne določajo podrobnosti urejanja in organiziranja delovnega časaali celo navajajo konkretni delovni urniki. Od sistema delovnega časa je v pretežni meriodvisna sposobnost delodajalca, da se prilagaja obsegu naročil.4.3.3.1 Neenakomerna razporeditev ter začasna prerazporeditevV širšem smislu obsega izraz prožno oziroma fleksibilno zaposlovanje tudi oblike dela zneenakomerno razporeditvijo delovnega časa, saj tudi možnosti, ki se delodajalcem indelavcem nudijo v okviru različnega razporejanja delovnega časa, pomembno vplivajo naprožnost delovnih razmerij.Že ZDR iz leta 1990 je v 40. členu urejal možnost neenakomerne razporeditve delovnegačasa, če to zahtevajo narava dejavnosti, zaradi boljšega izkoriščanja delovnih sredstev,smotrnejša izraba delovnega časa ter dokončanje določenih del v določenih rokih. Določalje tudi možnost začasne prerazporeditve delovnega časa v teh primerih in tudi v primeruvišje sile ali v izjemnih okoliščinah. V obeh primerih se upošteva določen polni delovni časkot povprečna delovna obveznost v obdobju, ki ne sme biti daljše od enega leta. V 44.členu je za področje prometa in zvez, prometa blaga na drobno, gostinstva, turizma, obrtiin drugih storitvenih dejavnosti, zdravstva in drugih družbenih dejavnosti določal možnost99