razvijanje prožnosti zaposlovanja v sloveniji - Fakulteta za upravo ...

V skladu s predlaganim 27. č členom, lahko začasno delo upravičenec opravlja v obsegunajveč 60 ur v koledarskem mesecu. V izogib, da bi delodajalci v celoti prenesliobremenitev začasnega dela (tj. plačilo prispevkov za socialna zavarovanja in dajatev izzačasnega dela) na osebe, ki opravljajo začasno delo, in z namenom, da se zagotovidostojno plačilo za opravljeno delo, zakon določa najnižjo urno postavko, in sicer 3,38evrov neto. Določena je tudi omejitev bruto dohodka za opravljeno začasno delo, ki vseštevku v koledarskem letu ne sme presegati 5.040 evrov. Mesečna kvota je določenaglede na število redno zaposlenih delavcev pri posameznem delodajalcu. Pri tem se vštevilo zaposlenih delavcev štejejo vse sklenjene pogodbe o zaposlitvi z delodajalcem včasu potrditve napotnice, ne glede na to ali so pogodbe sklenjene za polni delovni čas alipogodbe o zaposlitvi s krajšim delovnim časom ter pogodbe o zaposlitvi sklenjene zanedoločen ali določen čas. Omejitev ur začasnega dela pri delodajalcu na mesečnemnivoju zmanjša možnost zlorab v primerih, ko bi moralo biti sklenjeno delovno razmerje vskladu z zakonom o delovnih razmerjih, hkrati pa se omogoči delodajalcu bolj prožnoorganiziranje delovnega procesa in najemanje delovne sile za občasna in začasna dela,predvsem v primerih bistvenega povečanja obsega dela, ki traja le nekaj dni v mesecu(npr. sejemske in promocijske aktivnosti, selitvene storitve, anketiranje ipd.), torej zadela, za katera sklenitev delovnega razmerja, zaradi svoje nestalne in občasne narave, nismiselno (MDDSZ, 2012).Predlog v 27. e členu opredeljuje tudi obvezne elemente napotnice na občasno delo, v 27.f členu pa določa možnost elektronskega potrjevanja napotnic v skladu s predpisi, kiurejajo elektronsko poslovanje in elektronski podpis ter vzpostavitev evidence o začasnemdelu. Postopki potrjevanja napotnic bodo v največji možni meri potekali po sodobnihelektronskih poteh in bodo dobro informacijsko podprti, z namenom, da se zagotovi hiter,prožen in administrativno čim manj obremenjen postopek najema delovne sile za začasnain občasna dela.Pri teh delih gre za elemente delovnega razmerja. Po navedbah mnogih avtorjev in tudipo mojem mnenju, bi ta dela delodajalci gotovo uporabljali, ker so cenejša odzaposlovanja.4.3.2 SAMOZAPOSLENIMed prožne oblike dela v širšem smislu spadajo tudi samozaposleni. Te osebe v ZDR-juniso obravnavane, saj niso zaposlene pri tretjih osebah, nimajo sklenjenih pogodb ozaposlitvi in delovno razmerje ne obstaja, dohodek pa si služijo s svojim lastnim delom.Zato ta oblika zaposlovanja ni posebej natančno obravnavana, ker je magistrska nalogaomejena na oblike prožnega oziroma fleksibilnega zaposlovanja, ki so urejene vtemeljnem zakonu na področju individualnega delovnega prava v Republiki Sloveniji, to jeZakonu o delovnih razmerjih in predstavljajo atipične oblike zaposlitve v okviru delovnegarazmerja.98