razvijanje prožnosti zaposlovanja v sloveniji - Fakulteta za upravo ...

Namen Zakona o malem delu je, da se vsem, ki opravljajo občasna dela, omogočijoprimerljive pravice iz socialnih zavarovanj in s tem tudi ustrezno varnost na trgu dela.Zakon je sestavni del Slovenske izhodne strategije 2010−2013, s predvidenimispremembami na trgu dela pa Vlada RS želi v Sloveniji uveljaviti koncept varne prožnosti(Vlada Republike Slovenije, 2013).Prudičeva (2010, str. 761 in 762) pojasnjuje, da malo delo posamezniku nudi večjosocialno varnost. Od malega dela naj bi bili obračunani prispevki za pokojninsko ininvalidsko zavarovanje, kar pomeni, da se bi posamezniku malo delo štelo v pokojninskodobo, hkrati pa mu bodo zagotovljene tudi vse pravice v primeru smrti ali invalidnosti kotposledice poškodbe pri delu ali poklicne bolezni. Od malega dela bi bili obračunaniprispevki za zdravstveno zavarovanje in prispevek za poškodbe pri delu. Plačilo zaopravljeno malo delo bi bilo zagotovljeno, saj bi bilo v primeru, da ga ne bi zagotovildelodajalec, zagotovljeno iz rizičnega sklada, postopke izterjave pa bo vodila organizacija,ki posreduje malo delo. Posameznik lahko kadarkoli, brez pojasnil ali odpovednega roka,prekine opravljanje malega dela. Sredstva, zbrana s 14-odstotno dajatvijo iz malega dela,bodo namenjena za izvajanje projektov za vse ciljne skupine, ki jih zakon zadeva, največjidel sredstev pa bo namenjen zagotavljanju štipendij in izgradnji študentskih domov.Malo delo je v primerjavi z delovnim razmerjem v vsakem primeru časovno omejeno insicer v smislu omejitve ob sklenitvi glede na naravo dela ali pa glede na obseg dela medtrajanjem malega dela. Malo delo je opredeljeno kot plačano, začasno ali občasno delooziroma trajnejše časovno omejeno delo študentov in dijakov, upokojenih, brezposelnihter drugih neaktivnih oseb. Pomembno je, da ne predstavlja nadomestka za delovnorazmerje. Malega dela ne moremo enačiti z delovnim razmerjem in pravicami, ki izhajajoiz njega, saj gre za začasna in občasna dela, ki so omejena tako z maksimalnim številomur kot tudi z višino zaslužka. Zelo pomemben korak naprej glede na dosedanje študentskodelo predstavlja dejstvo, da se jim bo vsaka zaposlitev v obliki malega dela štela vpokojninsko dobo, uradno pa jim bo priznana tudi delovna izkušnja, kar bo sevedapomenilo veliko prednost pri iskanju zaposlitve po končanem študiju (Vlada RepublikeSlovenije, 2013).Delodajalcem bi malo delo omogočalo hiter, administrativno manj obremenjen načinnajema delovne sile za krajša, občasna ali manjša dela. Prednost je tudi v tem, da bi bilata oblika dela delodajalcem dostopna tudi zunaj univerzitetnih središč, saj ne bi bili večomejeni le na študentsko populacijo. MDDSZ poudarja, da malo delo lahko vodi tudi vredno zaposlitev, saj je to eden izmed načinov, da delodajalec spozna in preizkusi delavcana delovnem mestu. Prehod iz malega dela v redno delovno razmerje pa naj bi z ukrepiaktivne politike zaposlovanja spodbujala tudi država. Zakon postavlja omejitve obsegamalega dela na strani upravičenca in na strani uporabnika. Upravičenec sme opravitinajveč 60 ur v koledarskem mesecu, pri čemer se morebitno neizkoriščeno številodovoljenih mesečnih ur ne more prenašati v naslednje mesece. Mesečna omejitev sicer nevelja za študente in dijake, za vse upravičence pa velja dodatna omejitev 720 ur malega96