razvijanje prožnosti zaposlovanja v sloveniji - Fakulteta za upravo ...

razvijanje prožnosti zaposlovanja v sloveniji - Fakulteta za upravo ... razvijanje prožnosti zaposlovanja v sloveniji - Fakulteta za upravo ...

12.07.2015 Views

ne velja. Ta določba omogoča, da pogodbeni stranki prilagodita trajanje pogodbenegarazmerja dolžini mandatnega obdobja, za katero je poslovodna oseba imenovana, in ki jepraviloma daljše od dveh let. Torej se prispeva k prožnejši ureditvi delovnih razmerij.• POGODBENA UREDITEV PRAVICNovi ZDR iz leta 2002 ponuja možnost, da direktor uredi svoje razmerje kot delovnorazmerje, s tem da z družbo, ki jo vodi, sklene pogodbo o zaposlitvi. Zaradi zahtevnosti inobsega opravljanja dela poslovodnih oseb, odgovornosti za opravljeno delo, časa ki jepotreben za opravljanje dela in nagrade, kot plačila za njihovo delo ni primerno, da bi sevsa vprašanja iz delovnega razmerja v pogodbi o zaposlitvi urejala enako kot za vsedelavce.72. člen ZDR 42/2002 ureja posebnosti delovno-pravnega položaja poslovodnih oseb insicer le-ta določa, da če poslovodne osebe sklepajo pogodbo o zaposlitvi, lahko v pogodbio zaposlitvi stranki drugače uredita pravice, obveznosti in odgovornosti iz delovnegarazmerja:- v zvezi s pogoji in omejitvami delovnega razmerja za določen čas;- delovnim časom;Zakonska ureditev sklepanja pogodbe o zaposlitvi omogoča, da pogodbeni stranki trajanjepogodbenega razmerja prilagodita dolžini mandatnega obdobja, za katero je poslovodnaoseba imenovana 31 . ZGD-1 v 255. členu določa za člane vodenja in nadzora imenovanjeza najdalj šest let z možnostjo ponovnega imenovanja.Kresalova (2007, str. 61) opredeljuje različna stališča opredelitve časa. Omenja stališče,za katerega se meni, da je pravilno, po katerem se ta čas natančno opredeli kot častrajanja mandatne dobe in tudi stališče, po katerem je dopustna opisna določitev časatrajanja – »za čas opravljanja dela poslovodnega organa«. Razlika v opredelitvi se pokažepredvsem v situaciji, če je direktor odpoklican (ali odstopi) pred potekom mandatne dobe.V primeru, če je pogodba o zaposlitvi sklenjena za čas mandatne dobe (npr. za 6 let),ostane pogodba v veljavi, tudi če je direktor pred potekom mandatne dobe odpoklican (aliodstopi), v drugem primeru (če je pogodba sklenjena za čas opravljanja dela poslovodneosebe) pa pogodba preneha bodisi z iztekom mandatne dobe bodisi prej (z odpoklicem aliodstopom direktorja).› zagotavljanjem odmorov in počitkov − namenjeni so predvsem varstvu delavčevegapoložaja;› plačilom za delo;Delodajalcu in poslovodni osebi tudi glede višine in načina plačila ni treba upoštevatiomejitev iz ZDR in kolektivnih pogodb, temveč se o tem dogovorita glede na funkcijoposlovodne osebe in njeno pogajalsko moč. Že statusno-pravni položaj poslovodne osebein njena pogajalska pozicija pri sklepanju pogodbe o zaposlitvi zagotavljata, da poslovodniosebi ni potrebno zagotavljati minimalnega varstva v zvezi s plačilom za delo, pogodbenihstrank pa se na tem področju tudi ne omejuje.31 Torej čas trajanja pogodbenega razmerja je vezan na čas trajanja mandatne dobe poslovodne osebe (ZDR, 72. člen).90

› disciplinsko odgovornostjo;Gospodarska družba ima za poslovodne osebe drugačne, položaju poslovodne osebeprimerne možnosti ukrepanja, v primeru, da bi le-ta kršila svoje obveznosti.› prenehanjem pogodbe o zaposlitvi.Pri pogodbeni ureditvi prenehanja pogodbe o zaposlitvi je treba upoštevati, da sepogodba o zaposlitvi sklepa z osebo, ki je bila imenovana na funkcijo poslovodne osebe(direktorja) in oseba lahko svoje delo po pogodbi opravlja le, dokler traja njenoimenovanje na to funkcijo. Prenehanje funkcije, na primer odpoklic direktorja predstavljaokoliščino, ki mora vplivati tudi na pogodbeno razmerje med družbo in poslovodno osebo.V primeru ko je direktor odpoklican iz razloga, ki ni na njegovi strani (na primer članuprave zaradi drugih ekonomsko-poslovnih razlogov po četrti alineji 2. odstavka 268.člena ZGD-1) oziroma ko mu preteče mandat, noben od v ZDR urejenih načinovprenehanja pogodbe o zaposlitvi ni ustrezen, bi po mnenju Kresalove (2007, str. 62) 72.člen ZDR bil ustrezna podlaga za pogodbeno ureditev prenehanja pogodbe o zaposlitvi nanačin, ki bo prilagojen hkratnemu statusno-pravnemu položaju poslovodne osebe, s tembi stranki drugače (dodatno) uredili razloge za odpoved in še primerneje, če bi ZDRprenehanje pogodbe o zaposlitvi s poslovodno osebo določneje uredil (bodisi z izrecnoureditvijo na pogodbeno ureditev ali s podrobnejšo zakonsko ureditvijo), in pri temupošteval dejstvo, da mora prenehanju funkcije direktorja (poslovodne osebe) nujnoslediti prenehanje pogodbe o zaposlitvi. Kresalova (2007, str. 63) pa tudi predlaga rešitve,da se v primeru pogodbe o zaposlitvi s poslovodnimi osebami kot utemeljen odpovednirazlog šteje tudi odpovedni razlog, določen v pogodbi o zaposlitvi, pri čemer je tudipostopek odpovedi ob obstoju takšnega razloga določen v pogodbi o zaposlitvi in primer,da pogodba o zaposlitvi s poslovodno osebo lahko preneha veljati tudi zaradi prenehanjafunkcije poslovodne osebe, če je tako določeno v pogodbi o zaposlitvi s poslovodnoosebo.Tudi 157. člen ZDR 42/2002, ki ureja posebnosti za nekatere kategorije delavcev določa,da delodajalec ni dolžan upoštevati določb tega zakona glede omejitve delovnega časa,nočnega dela, odmora, dnevnega in tedenskega počitka, v primeru sklenitve pogodbe ozaposlitvi s poslovodnimi osebami, v drugem odstavku pa jasno določa in nadaljuje, vprimeru če delovnega časa ni mogoče vnaprej razporediti oziroma, če si delavec lahkorazporeja delovni čas samostojno in če sta mu zagotovljena varnost in zdravje pri delu.Po noveli ZDR-A iz leta 2007 se šesto poglavje spremeni, tako da se glasi pogodba ozaposlitvi s poslovodnimi osebami in prokuristi. Glede na pooblastila, ki jih ima prokurist(zastopanje družbe), je primerno, da se uporaba te določbe razširi iz poslovodne osebetudi na prokuriste.Omenjena novela pa je odpravila pomembno dilemo v zvezi s pogodbeno ureditvijo pravicin obveznosti poslovodnih oseb po 72. členu ZDR 42/2002. V prvem odstavku je določila,če poslovodna oseba ali prokurist sklepa pogodbo o zaposlitvi, lahko v pogodbi o zaposlitvistranki ne glede na drugi odstavek 7. člena tega zakona, ki določa, da se s pogodbo ozaposlitvi oziroma s kolektivno pogodbo lahko določijo pravice, ki so za delavca91

› disciplinsko odgovornostjo;Gospodarska družba ima <strong>za</strong> poslovodne osebe drugačne, položaju poslovodne osebeprimerne možnosti ukrepanja, v primeru, da bi le-ta kršila svoje obveznosti.› prenehanjem pogodbe o <strong>za</strong>poslitvi.Pri pogodbeni ureditvi prenehanja pogodbe o <strong>za</strong>poslitvi je treba upoštevati, da sepogodba o <strong>za</strong>poslitvi sklepa z osebo, ki je bila imenovana na funkcijo poslovodne osebe(direktorja) in oseba lahko svoje delo po pogodbi opravlja le, dokler traja njenoimenovanje na to funkcijo. Prenehanje funkcije, na primer odpoklic direktorja predstavljaokoliščino, ki mora vplivati tudi na pogodbeno razmerje med družbo in poslovodno osebo.V primeru ko je direktor odpoklican iz razloga, ki ni na njegovi strani (na primer članuprave <strong>za</strong>radi drugih ekonomsko-poslovnih razlogov po četrti alineji 2. odstavka 268.člena ZGD-1) oziroma ko mu preteče mandat, noben od v ZDR urejenih načinovprenehanja pogodbe o <strong>za</strong>poslitvi ni ustrezen, bi po mnenju Kresalove (2007, str. 62) 72.člen ZDR bil ustrezna podlaga <strong>za</strong> pogodbeno ureditev prenehanja pogodbe o <strong>za</strong>poslitvi nanačin, ki bo prilagojen hkratnemu statusno-pravnemu položaju poslovodne osebe, s tembi stranki drugače (dodatno) uredili razloge <strong>za</strong> odpoved in še primerneje, če bi ZDRprenehanje pogodbe o <strong>za</strong>poslitvi s poslovodno osebo določneje uredil (bodisi z izrecnoureditvijo na pogodbeno ureditev ali s podrobnejšo <strong>za</strong>konsko ureditvijo), in pri temupošteval dejstvo, da mora prenehanju funkcije direktorja (poslovodne osebe) nujnoslediti prenehanje pogodbe o <strong>za</strong>poslitvi. Kresalova (2007, str. 63) pa tudi predlaga rešitve,da se v primeru pogodbe o <strong>za</strong>poslitvi s poslovodnimi osebami kot utemeljen odpovednirazlog šteje tudi odpovedni razlog, določen v pogodbi o <strong>za</strong>poslitvi, pri čemer je tudipostopek odpovedi ob obstoju takšnega razloga določen v pogodbi o <strong>za</strong>poslitvi in primer,da pogodba o <strong>za</strong>poslitvi s poslovodno osebo lahko preneha veljati tudi <strong>za</strong>radi prenehanjafunkcije poslovodne osebe, če je tako določeno v pogodbi o <strong>za</strong>poslitvi s poslovodnoosebo.Tudi 157. člen ZDR 42/2002, ki ureja posebnosti <strong>za</strong> nekatere kategorije delavcev določa,da delodajalec ni dolžan upoštevati določb tega <strong>za</strong>kona glede omejitve delovnega časa,nočnega dela, odmora, dnevnega in tedenskega počitka, v primeru sklenitve pogodbe o<strong>za</strong>poslitvi s poslovodnimi osebami, v drugem odstavku pa jasno določa in nadaljuje, vprimeru če delovnega časa ni mogoče vnaprej razporediti oziroma, če si delavec lahkorazporeja delovni čas samostojno in če sta mu <strong>za</strong>gotovljena varnost in zdravje pri delu.Po noveli ZDR-A iz leta 2007 se šesto poglavje spremeni, tako da se glasi pogodba o<strong>za</strong>poslitvi s poslovodnimi osebami in prokuristi. Glede na pooblastila, ki jih ima prokurist(<strong>za</strong>stopanje družbe), je primerno, da se uporaba te določbe razširi iz poslovodne osebetudi na prokuriste.Omenjena novela pa je odpravila pomembno dilemo v zvezi s pogodbeno ureditvijo pravicin obveznosti poslovodnih oseb po 72. členu ZDR 42/2002. V prvem odstavku je določila,če poslovodna oseba ali prokurist sklepa pogodbo o <strong>za</strong>poslitvi, lahko v pogodbi o <strong>za</strong>poslitvistranki ne glede na drugi odstavek 7. člena tega <strong>za</strong>kona, ki določa, da se s pogodbo o<strong>za</strong>poslitvi oziroma s kolektivno pogodbo lahko določijo pravice, ki so <strong>za</strong> delavca91

Hooray! Your file is uploaded and ready to be published.

Saved successfully!

Ooh no, something went wrong!