Glasnik januar - februar2009 - Občina Škofljica

Kazalo - UvodnikKazaloUvodnik .............................................................................................. 3Novice iz občinske hiše ...................................................................... 4Sprejet proračun za leto 2009, odstopil svetnik Tomaž Štrumbelj .......... 4Iz krajevnih, vaških in četrtnih skupnosti ........................................... 6Problem meteornih voda na Gradišču .................................................. 6Optični kabel (še) ni prinesel pričakovanega zadovoljstva uporabnikov . 6Zbor krajanov na Vrhu nad Želimljami .................................................. 7Aktualno ............................................................................................. 8Intervju z županom Boštjanom Riglerjem ............................................. 8Turistični večer 2009 ......................................................................... 15S plesom in igrami pričakali novo leto ................................................ 16Občinski božično-novoletni koncert .................................................. 16Lovska družina Škofljica se predstavi ................................................ 18Iz poslanske klopi ............................................................................. 19Politične stranke .............................................................................. 20Iz dela naših društev ........................................................................ 20Odprtje fotografske razstave KUD Škofljica v Knjižnici Škofljica .......... 20Praznična likovna delavnica ............................................................... 21Prednovoletno rajanje v Gasilskem domu Pijava Gorica ...................... 21Predpraznični čas z DPM Lavrica ....................................................... 22Polni elana stopili v leto 2009 ............................................................ 25Rajža s pesmijo po deželici naši ........................................................ 25Občni zbor PGD Lavrica .................................................................... 26Pionirji državni prvaki v gasilskem kvizu ............................................. 26Tekmovanja starodobnikov ................................................................ 27Vzgoja in izobraževanje ................................................................... 28Zahvala in čestitka g. Francu Korbarju ................................................ 28Tehniški dan ...................................................................................... 29Roditeljski sestanek – srečanje s starši .............................................. 29Likovno delo meseca novembra ........................................................ 29Abecedna hiša in predstavitev za starše ............................................. 30Decembrski utrinki iz šole .................................................................. 31Kultura ............................................................................................. 32Obisk dedka Mraza na Pijavi Gorici .................................................... 32Za valentinovo nekaj o svetem Valentinu ............................................ 33Novoletno srečanje Selk .................................................................... 34Blagoslov konj .................................................................................. 34Sv. maša s koncertom ...................................................................... 35V Goričah smo bili ............................................................................. 35Knjižnica sporoča ............................................................................. 36Prednovoletne ustvarjalne delavnice .................................................. 36Tretja svečka knjižnega kluba ............................................................. 36Gospodarstvo in turizem .................................................................. 40S kolesom na Nizozemsko ................................................................. 40Šport in rekreacija ........................................................................... 4314. novoletni kolesarski vzpon na Krim v celoti uspel ......................... 43Decembrski odbojkarski turnir ŠRD Kosec ......................................... 44Frklje so imele ‘’delovni vikend’’ ........................................................ 45Frklje plesale za RK Grosuplje ............................................................ 45Turnir v namiznem tenisu ................................................................... 46Vse skupine ŠD Škofljica plesale na novoletnem cheerleadingu .......... 46Rokometna zmaga v lokalnem derbiju ................................................ 47Pripravljeni na nove izzive ................................................................. 48Nasveti ............................................................................................. 49Pisma bralcev .................................................................................. 50Obvestila .......................................................................................... 53UvodnikDragi bralke in bralci,vesel sem, da je zima pokazala svoj pravi obraz, saj ko pišempričujoči uvodnik, zunanji termometer kaže krepko pod ničlo, božičniin novoletni dan pa sta bila ozaljšana z belino, ki jo je nocojšnjanoč še podkrepila. Zdi se, da je naša občina šele s snežnoodejo dobila božično-novoletno okrasitev, ki ji gre. Ko sem se šev predprazničnih dneh vozil po občini, sem mnogokrat razmišljal,kakšen koncept okrasitve smo si izbrali. Odgovor je bil vedno enak– brez vsebine. Upam, da bomo v prihodnje namenili temu večpozornosti. Pa ne mislim z vidika denarja, pač pa boljše uporabetistega, kar imamo na voljo. Morda bi okraske zgostili v središčihnaselij, kjer se ljudje več zadržujejo, ne pa jih na redko raztrosilipo drogovih javne razsvetljave, saj zaradi svoje (pre)majhnosti izgubijoblišč in čar, ki naj bi ga prinašali v dneh veselega praznovanja.Razmislimo!Ta številka Glasnika prinaša kar nekaj zanimivosti. Po letu in polsmo se zopet pogovarjali z županom. Pogovor je v poznem popoldanskemčasu tekel kar debelo uro. Nismo ga uspeli vprašati vsega,kar bi si želeli, nekaj odgovorov oz. pojasnil na najbolj aktualnavprašanja pa smo le dobili. Zagotovo ga bosta dopolnila tudi podžupana,s katerima bomo pogovor pripravili za prihodnjo številko.Župan je predvsem poudaril, da se zaveda, da razmere niso idealnein da je leto 2008 vizualno minilo, kot da se ni zgodilo nič, hkratipa je napovedal, da bo v letu 2009 zaživelo nekaj projektov, ki soterjali dolgo papirno predpripravo: na Lavrici bodo začeli graditinovo osnovno šolo in urejati Kamnikarjevo in Jagrovo ulico,zgradila se bo povezava med primarnim kanalizacijskim kanalomLjubljana–Lavrica in sekundarnimi kanalizacijskimi omrežji, ki sona Lavrici že bila zgrajena. V naselju Lanovo bodo verjetno že vnekaj mesecih urejeni novi prostori za predšolsko vzgojo. Končalnaj bi se tudi projekt komunalnega opremljanja POC. Glede obvozniceje izrazil razočaranje, ker je (prejšnja) vlada ni prepoznalakot projekt nacionalnega pomena. Upa, da bo trasa določena dopoletja.Poleg obsežnega intervjuja z županom boste lahko prebrali šemnogo poročil o različnih dogodkih, ki so se dogajali v prazničnemčasu. Kronal jih je zagotovo tradicionalni božično-novoletnikoncert občinskih zborov.Ko se bomo 5. februarja udeležili proslave ob slovenskem kulturnemprazniku, ki jo bodo že tradicionalno pripravili osnovnošolci,razmišljajmo o svoji osebni kulturi, o kulturi, ki jo s svojimživljenjem in delovanjem dajemo za zgled našim otrokom. Kaj sonam dali predniki, kaj bomo zanamcem zapustili mi.Iztok Petrič,odgovorni urednikIzhaja enkrat mesečno, gospodinjstva v občini prejemajo glasilo brezplačno.Naklada: 2800 izvodov; ustanovitelj: Občinski svet Občine Škofljica; izdajatelj:Občina Škofljica; glavni in odgovorni urednik: Iztok Petrič (GSM: 041 868 180,iztok.petric@guest.arnes.si); odgovorna oseba izdajatelja: B. Rigler, župan;člani uredniškega odbora: Maja Novak, Bojan Pirnat, Andrej Pogačnik, KatjaŠkrabec; produkcija: AMSET, d. o. o., Grosuplje, tel.: 01 7865 795, e-mail:amset@siol.net; lektoriranje: Katja Višnjić Škrabec (razen: uradnih objav, oblikovanihoglasov in prepozno oddanih prispevkov); tisk: Partner graf, d. o. o.; distribucija:Pošta Škofljica; naslov uredništva: GLASNIK, Šmarska cesta 3, 1291 Škofljica,tel.: 01 360 16 00, e-mail: glasnik.skofljica@gmail.com, www.skofljica.si.Uredniški odbor si pridržuje pravico, da prispevkeprimerno priredi za tisk tako po obsegu kot poizraz. Rokopisov ne vračamo. Članki morajo bitiopremljeni s podpisom avtorja, v primeru društva,politične stranke ali skupine morajo biti članki opremljeniz žigom odgovorne osebe.Prispevke za prihodnjo številko zbiramo dovključno 15. februarja 2009.3

Novice iz občinske hiše20. redna seja občinskega sveta, 18. decembra 2008Sprejet proračun za leto 2009,odstopil svetnik Tomaž ŠtrumbeljZadnja seja občinskega sveta v letu2008 je bila pomembna zato, ker so svetnikisprejeli predlog proračuna za leto2009. Svetniki so popravljen osnutekproračuna dodatno pregledovali in usklajevalina neformalni usklajevalni seji, zakatero je po besedah podžupana RomanaBrunška dal predlog podžupan IvanJordan. Najprej so o obravnavi predlogaporočali predsedniki komisij, ki nanj nisoimeli pripomb. V sami razpravi so sodelovalinaslednji svetniki:Jože Žlahtič (SD) je predlagal, naj sepri pripravi naslednjega proračuna upoštevapolicentrični razvoj občine, da sebodo razvijale tudi bolj odmaknjene vasi.Izpostavil je še komunalno infrastrukturona Pijavi Gorici in reševanje problematikeKočevske ceste. Želi si, da bi bil letošnjiproračun realiziran 90%. Vzpodbudil je kproučitvi razpisov Evropske unije, iz katerihbi lahko pridobili dodatna finančnasredstva.Ivan Jordan (LDS) je opozoril na gradnjokanalizacije, ki zamuja. Na Žagarskiulici je bila načrtovana za leto 2008, graditise je začela šele decembra, na Ahlinovipa je bila načrtovana za leto 2009,sedaj pa je v terminskem načrtu vključenav leto 2011.Roman Brunšek (SLS) je poudaril, daje bila usklajevalna seja primer dobreprakse, ki bi ga bilo dobro obdržati tudiv prihodnje. Opozoril je na napake v tekstualnemdelu proračuna ter na to, da v finančnemdelu niso vključene vse zadeve,ki jih je predlagal, na primer nadstreškipri šoli, ograje na Pijavi Gorici. Opozorilje, da bo nadziral, kako se posamezni projektiizvajajo.Jože Nose (SDS) je opozoril na sredstva,ki so ostala za dvorec Lisičje.Po razpravi so svetniki brez glasov protisprejeli Predlog Odloka o proračunuza leto 2009 z vsemi proračunskimi dokumenti.V nadaljevanju so razpravljali o letnemprogramu razpolaganja z nepremičnimpremoženjem za leto 2009. Vanj morajobiti vključena vsa zemljišča, ki naj bi bilapredmet nakupa, prodaje ali menjave, jev uvodu pojasnila direktorica občinskeuprave mag. Lorena Goričan. Za nakupzemljišč je tako zagotovljenih 206.000EUR, od tega je 106.000 EUR prenesenihiz lanskega leta, ker nakup nepremičnin nibil realiziran.Gašper Bedenčič (SDS), predsednikKomisije za okolje in prostor, je opozoril,da v programu poleg navedenih parcel ninavedene kvadrature in lastnika. Pridružilase mu je tudi Bojana Mencinger (LDS),predsednica Komisije za komunalo, gradnjoin financiranje, in dodala, da prav takoni navedena dejanska raba zemljišča, pačpa le vrsta kulture po katastru. Goričanovaje pojasnila, da je pri nakupih točno navedeno,za kakšne namene bo zemljišče,podlaga za prodajo in nakup pa je cenitev.Jože Rojc (DeSUS) je izpostavil problemodkupa zemljišč za cesto Gradiščein ureditev križišča s Kočevsko cesto, sajparcele niso natančno določene. Županje pojasnil, da bo postopek za zemljišča,potrebna za ureditev križišča, vodila država.Za samo cesto pa parcelne številkeniso navedene, ker je zemljišča, ki so bilaodstopljena za cesto, potrebno še odmeriti,da dobijo parcelno številko in mero,je dodala Brigita Marinšek. Župan je poudaril,da je glede cest, tudi lokalnih, ševeliko nerešenih zadev in da se te počasirešujejo.Janez Zagorc (SDS) je povedal, da jezemljišča preveril v programu PISO inda več parcel ni našel, ker naj ne bi obstajale,parcela na Pijavi Gorici pa je celolast države. Direktorica občinske upravemu je pojasnila, da bo za to parcelo z državosklenjena pogodba. Po predstavitviparcel, predvidenih za menjavo, so svetnikiProgram razpolaganja z nepremičnimpremoženjem soglasno sprejeli.Nato je župan občinske svetnike obvestil,da je svetnik Tomaž Štrumbelj (Listaza domači kraj) iz osebnih razlogov podalodstopno izjavo. Njegovo mesto bo zasedelLojze Nebec (Lista za domači kraj) zOrel.Sejo so svetniki zaključili s pobudamiin vprašanji.Po osnutku zapisnika pripravilIztok PetričV Občini Škofljica se je v obdobjuod 1. januarja do 31. decembra 2008rodilo 116 otrok, in sicer 53 deklic in63 dečkov.Občinska uprava4

Iz krajevnih, četrtnih in vaških skupnostiblato, ki je zasipal ulico in kanale. Posledicatega je – povsem razumljivo – slabavolja tamkajšnjih stanovalcev, saj so blatoz vozili in čevlji nehote prinašali na svojadvorišča in v domove. Konec novembrase je gospod Jurkovič vnovič obrnil naobčino z vprašanjem, ali lahko odstranijotekstilno zaščito. Niso mu odgovorili.Danes je situacija nespremenjena. Delastojijo kljub zagotovilom Telekoma, dabodo končana pred zimo. Ob tem se sprašujemozlasti to, kdo bo kril morebitnonastalo škodo zaradi nedoslednosti investitorja,zlasti še ob dejstvu, da se občinskauprava tega zaveda. Dobro bi bilorazmisliti, da bi pri nadaljnjih gradnjahkomunalne infrastrukture (na primer plinovoda)s pogodbami zagotovili spoštovanjerokov, z garancijami za izvedbo parealnost izvedbe in možnost izterjave pogodbenihkazni.Nejevolja napredka željnih občanov bozagotovo zmanjšala veselje in zadovoljstvouporabe optike, ko bo ta – upajmo dakmalu – na voljo.Besedilo Iztok PetričFotografija Franc JurkovičVrh nad ŽelimljamiZbor krajanov na Vrhu nad ŽelimljamiDne 2. 12. 2008 smo imeli na Vrhu zborkrajanov, ki ga je vsebinsko obogatil župang. Boštjan Rigler. Zbora se je udeležilopribližno trideset krajanov, podžupang. Jordan, občinska svetnika g. Rojc in g.Žlahtič, predstavnica občinske uprave ga.Golob ter člani vaških odborov Smrjenein Gradišče, g. Padar, g. Marinčič in g.Križ.Dnevni red zbora je bil namenjen obravnaviideje o krajšanju imena vasi Vrhnad Želimljami, predstavitvi projektauličnega sistema na Vrhu ter aktualnimvprašanjem županu.Udeležencem smo člani vaške skupnostipredstavili idejo, da bi se ime naševasi skrajšalo na Vrh. To je avtohtono imevasi in kot tako se tudi uporablja v praksi.Pred nekaj desetletji so vasi dodali »nadŽelimljami« in zdaj je priložnost, da ponovnovas dobi svoje staro ime. Na zboruje potekala razprava z različnimi mnenji.Dokončnih sklepov nismo sprejeli, dogovorilipa smo se, da vaščani podajo svojepisno mnenje o spremembi imena vasi.Svoje stališče lahko oddate na spodaj navedenenaslove.Pod drugo točko smo člani skupaj spredstavniki občinske uprave predstaviliprojekt »Ulični sistem na Vrhu«. Stanjena Vrhu je vsem znano, torej hišne številkeso zelo pomešane in posledično nasobiskovalci ter intervencija težko najdejo.Občina je v letu 2009 predvidela sredstvaza izpeljavo projekta in s člani vaškeskupnosti že naredila prve korake. Na vaškemzboru je potekala razprava z različnimipredlogi, kako poimenovati oziromaoznačiti ulice, da bo na Vrhu vladal enotensistem. Seznanili smo se tudi s postopkompoimenovanja ulic in z izkušnjami,ki so jih nedavno imeli na Gradišču. Idejza poimenovanje je več, vaščani pa moramougotoviti, s kakšnim sistemom sestrinja večina aktivnih vaščanov. V kratkembo na oglasnih deskah in gasilskemdomu objavljena skica, ki bo prikazovala,katere ulice so upravičene, da bodo dobilesvoje ime.Na zboru smo sprejeli sklep, da članiVaške skupnosti Vrh nad Želimljami dokonca februarja sprejemamo pisne predlogeza poimenovanje ulic na Vrhu. Svojepisne predloge za poimenovanje posameznihulic ali celotnega sistema na Vrhusprejemamo:v nabiralnik gasilskega doma,v nabiralnik Tine Merčnik, Vrh nad Želimljami121A,v nabiralnik Rajka Jeršina, Vrh nad Želimljami61 alipo elektronski pošti tina.mercnik@guest.arnes.si.Županu Občine Škofljica smo zastaviliprecej aktualnih vprašanj. Na kratko bompovzela županove odgovore.7Izgradnja igrišča na Vrhu stoji na »mrtvi«točki, saj se je ugotovilo, da namembnostzemljišča ne ustreza izgradnji igrišča.Župan je poudaril, da je občina že do sedajsodelovala in ima interes zgraditi igrišče.Občina je zdaj v postopku spremembeprostorskih aktov in bodo spremenili PUPtudi za zemljišče, kjer bo igrišče. Novprostorski akt bo sprejet nekje do sredineleta 2010. V nadaljevanju se je potrebnodogovoriti o lastništvu zemljišča, ki jezaenkrat še vedno v lasti PGD Vrh nadŽelimljami. Do spremembe PUP-a bo potrebnourejanje dokumentacije in projektigrišča prilagoditi zahtevam.Člani vaške skupnosti že dlje časa pomagamonekaterim vaščanom pri prenosulastništva zasebnih poti v občinsko last,vendar smo do sedaj precej neuspešni.Župan je povedal, da občina ureja tudi zasebnepoti, čeprav jih ni dolžna. Občinane kupuje zasebnih poti, lahko pa lastnikibrezplačno prenesejo lastništvo poti naobčino. Ta pa pri tem krije stroške prenosalastništva.Župana smo povprašali, kdaj je realnopričakovati optično telekomunikacijskoožičenje na Vrhu. Župan nima podatkov,kdaj se bo to zgodilo, saj je to odvisnood Telekoma Slovenije. Občina je v cikluinvesticij s Telekomom in v sklopu tegabodo poskušali pripeljati optiko tudi naVrh. Vaščanom preostane le pritisk na

Aktualnokot taki v veliko primerih ne predstavljajoučinkovitega »orodja« za hitrejšo izvedbopomembnih infrastrukturnih projektov inza vodenje ustrezne prostorske politikena območju naše občine. Upamo in prizadevamosi, da bomo z novim prostorskimplanom, ki je sedaj v izdelavi, zadeve boljepostavili oziroma opredelili.Kaj konkretno je bilo napačno narejeno?V prostorskem planu niso v zadostnimeri opredeljena območja, ki so pomembnaza razvoj naše občine in zagotavljajotudi realno možnost izvedbe: koridorjiprometne in komunalne infrastrukture,trgovska in upravna območja, področjaza razvoj in širitev različnih dejavnosti(zdravstvo, kultura, šport in rekreacija,gasilci), področja za ureditev parkirišč,avtobusnih obračališč, območja za družabnoin športno dejavnost vaških skupnosti,območja za širitev kapacitet vrtcevin šol ter podobno. Vse to so potrebe, ki bijih morali pri pripravi prostorskih planovupoštevati. Primer je širitev vrtca v Pevčevidolini (Vrtec Škofljica, op. a.). Območje,na katerega bi se moral vrtec širiti, nibilo opredeljeno za dejavnost predšolskevzgoje, pač pa za stanovanjsko gradnjo.Morda se tudi zato postopek denacionalizacijetako vleče, s tem pa tudi možnostgradnje na tem zemljišču. Prav tako ugotavljamo,da so na nekaterih območjihzadeve preslabo definirane in omogočajonajrazličnejše možnosti gradnje (primer:območje ob Dolenjski cesti), na območjuobstoječega naselja Sela pri Lavrici pa jenasprotno predvidena obvezna izdelavapodrobnega prostorskega načrta, kar jev praksi praktično neizvedljivo in že večlet onemogoča vsakršno gradnjo na temobmočju (pri tem imam seveda v mislihpredvsem domačine in ne novih velikihinvestitorjev). Zelo nepremišljena je tudirešitev, ki omogoča veliko stopnjo pozidavena t. i. vaških območjih naše občine(Gradišče, Smrjene, Vrh, Želimlje, Orle).Tako se pojavljajo investitorji, ki na območjih,ki niso komunalno opremljena inprednost katerih je bivanje v naravnemokolju, postavljajo cela naselja dvojčkovna izjemno majhnih parcelah.Krivca verjetno ne boste imenovali.Kdo so tisti, ki bi morali opaziti te napake?Za nazaj ne bi želel niti ocenjevati nitiugotavljati, kdo je za kaj kriv. Pomembnoje, da se pomanjkljivosti zavedamo injih bomo sanirali z novimi prostorskimiplani, s katerimi bomo omejili množičnopozidavo novih površin ter opredelili območjaza razvoj infrastrukture in dejavnosti,ki so v interesu naše občine.Leta 2006 ste na lokalnih volitvahzmagali s 64,13 %. Na spletni stranianketnik.net je dne 5. 1. 2008 48 % anketirancevmenilo, da svoje delo opravljateslabo oziroma zelo slabo, 26 %da dobro, 10 % da zelo dobro oziromaodlično. Preostali del vašega dela ni poznalin ga ni ocenjeval. Iz povedanegase da sklepati, da vam je podpora padlapribližno za polovico. Kakšen je vaš komentarna te ugotovitve?Anketa ni reprezentativna, s tem severjetno strinjava oba (prikimam), vendarlahko ugotovitev vseeno komentiram.Normalno je, da ko funkcijo nekaj časaopravljaš, ti podpora pade. Ob izvolitviso pričakovanja ljudi velika. Želel pa bipovedati to, da svojega dela nisem zastaviltako, da bi bil všečen množicam. Mojedelo temelji na tem, da sem si zastavilnekaj ključnih projektov, ki jih želim izpeljatiin so bistvenega pomena za razvojobčine. Tisto delo, s katerim želiš ugajativsem, ni pravo. Seveda pa ob tem ne smetrpeti izvajanje vsakodnevnih obveznihnalog občine, ki jih izvaja uprava in soočem neopazne, jih je pa vsako leto več.ProračunTrenutno najbolj aktualna zadeva naobčini je proračun za leto 2009, ki gaje občinski svet sprejel na zadnji seji vletu 2008. Koliko ste vi osebno sodelovalipri njegovi pripravi in kateri so bili9vaši glavni poudarki pri razvrščanjuprojektov in nato denarja?Moja vloga pri sestavi proračuna je bilaključna. Osnutek proračuna smo pripraviliskupaj z občinsko upravo. Vsak referentje pripravil predlog za svoje področje,nato sva ga skupaj pregledala. S svojimipredlogi in videnji sta sodelovala tudipodžupana. Osnutek je šel nato v mesecunovembru na sejo občinskega sveta, ki jeo njem opravil konstruktivno razpravo.Nato smo na podlagi predlogov svetnikovpripravili popravek osnutka, ki smo ga ssvetniki vnovič obdelali, ga še nekolikokorigirali in nato pripravili predlog proračunaza 2009, ki je bil sprejet na sejiobčinskega sveta v decembru. Mislim,da je tak način dela dober, saj lahko tudina malo manj formalen način premislimoposamezne podrobnosti in jih razčistimo.Tako je bila svetnikom dana možnost, dapovedo, kaj mislijo o proračunu in dajosvoje konkretne predloge.Prosim, če navedete nekaj prednostnihinvesticij v letu 2009.To je Poslovno obrtna cona oziroma projektdruge faze komunalnega opremljanjale-te, ki bo šel letos v izvedbo. Drugi deldenarja je namenjen družbeni infrastrukturi,torej predšolski in osnovnošolski dejavnosti.Gre za preureditev prostorov vLanovem za potrebe vrtca in za izgradnjonove osnovne šole na Lavrici. Tretji skloppa je komunalna infrastruktura oziromaizgradnja kanalizacijskih sistemov. Pomembensegment je tudi obnova in vzdrževanjevodovodnega sistema.

AktualnoZnano je, da občina dosega zelo nizkorealizacijo proračuna. Realizacijaprihodkov za leto 2007 je bila 50%, odhodkovpa 41,2%, za leto 2008 bo, kotkaže, precej podobna. Kako ste se prisestavi proračuna za leto 2009 spopadlis tem problemom? Lani je namreč nadzorniodbor predlagal, da se v proračunsprejemajo projekti, katerih uresničitevje realna.Pri realizaciji je potrebno upoštevatidve stvari: stopnja pripravljenosti projektovin načrtovanje večje investicije skoziveč let, kar pomeni, da je potrebno v posameznemproračunu zagotovi del denarja,ki ga bomo prenašali skozi leto ali dvein ga nato, ko bo projekt v celoti pripravljen,tudi investirali. Ti dve dejstvi namnarekujeta realizacijo, ki, se strinjam, ninajboljša, vendar takšno je stanje zaradipremajhnega proračuna za ključne, velikeinvesticije, ki jih moramo izvesti, dabomo nadomestili zaostanek v opremljenosti,ki se v naši občini vleče že iz časovbivše občine Vič -Rudnik.Zakaj prihaja do nerealnega načrtovanja?Ali je morebiti krivo to, dase pred umestitvijo nekega projekta vproračun premalo preveri realnost njegoverealizacije, npr. z vidika možnostiodkupa zemljišč, lastniških razmerij,10interesa krajanov ipd.?Poglejte, lahko se predvideva vse, karste navedli, vendar ponavadi se zaplete prisoglasjih in prodajalcih zemljišč. Do sedajse je izkazalo, da je na vsakem projektuvsaj 10 % zemljišč, s katerimi so blaznetežave. In to zahteva svoj čas, posledičnopa se odmikajo realizacije projektov.Kolikšno vlogo pri tem igrajo primernausposobljenost in kompetenceuslužbencev občine za pripravo takegadokumenta? Kdo gre na teren in se pogajaz ljudmi?Različno. Nekatere zadeve urejajo sodelavciz občinske uprave, na večjih stvarehpa dobimo zunanje izvajalce. Sama usposobljenostuslužbencev občinske upraveni idealna, vendar moram reči, da semkar zadovoljen s sodelavci, saj zavzeto inskrbno opravljajo svoje delo. Res pa je, dapri takih investicijah delo ni hvaležno, sajso zadaj interesi privatnih lastnikov in jezadeva včasih težka.Se pojavlja tudi lobiranje?Samo lobiranje … jasno, da se pojavlja,saj se v prostoru z vsakim posegom oblikujemnožica različnih interesov, vendarsem prepričan, da se s tem kar učinkovitospopadamo in to ni ključni problem.Največji problem je pridobiti neko zemljiščeoz. služnostno pravico za javno infrastrukturo.Ob tem se lahko ozremo nanašo zakonodajo, ki ureja te stvari, ki pomojem mnenju ni najboljša, saj občini indržavi ne omogoča, da bi tiste stvari, ki sov javnem interesu, lahko hitro izpeljali.Lahko zagotovite, da bo realizacijaproračuna 2009 višja?Verjamem, da bo. Leto 2008 smo vznatni meri porabili zato, da smo projektepripeljali do te faze, da jih lahko realiziramo.Seveda so vedno če-ji, saj projektni realiziran, dokler izvajalci ne opravijosvojega dela in so pridobljena vsa potrebnauporabna dovoljenja. Nekateri projektiso šli v izvedbo konec leta. Kar zadevaprimarni kanal, je realizacija odvisna odpozitivne odločbe za pridobitev kohezijskihsredstev. Pričakujemo jo nekje sredileta. Če je ne bo, se lahko vsa stvar zamakne.Večji projektiDom starejših občanov naj bi se ponačrtih začel graditi že v lanskem letu.Zakaj se ni?Občina je glede doma starejših občanovnaredila vse, kar je bilo v njeni pristojnosti.Speljali smo postopek za spremembozazidalnega načrta, odkupili dogovorjenidel zemljišč, trenutno pa smo v zaključnifazi podpisa pogodbe o opremljanju zinvestitorjem, ki bo dom gradil. Sedaj jepredvsem od njega odvisno, kako bodostvari tekle dalje.Menda za dom še vedno niso odkupljenavsa zemljišča. V čem je problem?Del zemljišč je odkupila občina, večinopa investitor. Za objekte je zemljišče odkupljeno,za izgradnjo komunalne infrastrukturepa je potrebno odkupiti še manjšidel zemljišč; tudi pri tem občina sodelujein pomaga investitorju. Občina je takovpeta v sam projekt s stalnimi kontakti inskuša pomagati, saj je tudi v našem interesu,da se dom zgradi čim prej. Mislim, dabo delo steklo v letošnjem letu.Kako je potekal sam odkup? Nekateriposamezniki so pripovedovali, da sobile cene nižje od tržne, da niso videlicenitvenih poročil. Dom za ostarele jenamreč tržna dejavnost.Kar zadeva zemljišča za infrastrukturo,je številka s programom opremljanja, kije tudi del spremembe zazidalnega načrta,opredeljena. Za stroške odkupov zemljiščje načrtovanih 44.444,00 €, za služnosti31.746,40 €, skupaj 76.190,40 €. Jasnoje, da zemljišča, ki so namenjena javniinfrastrukturi, ne morejo dosegati cene, kije namenjena gradnji objektov. To je jas-

Aktualnono. Menim pa, da je cena korektna in dabomo manjkajoča zemljišča pridobili.Kakšna je ta cena?Po programu opremljanja, ki je bil izračunan,je ta cena 84,00 € za odkupe in28,00 € za služnosti.Glede na to, da začetek gradnje že zamujain da ima koncesija rok trajanja, mezanima, do kdaj mora dom zaživeti, dakoncesija ne bo propadla?Mislim, da zaenkrat s strani investitorjani bilo nobenih informacij, da bi to trenutnopredstavljalo kakršenkoli problem.Osnovna šola in predšolska vzgojaNajprej me zanima, zakaj investitornove šole ne bo podjetje iProjekt, kotje bilo sklenjeno v pogodbi, pač pa občina.S tem je v bistvu podjetje občinoizigralo, da je dobilo posel.Ko smo podpisovali pogodbo, je bilonjeno bistvo v tem, da si zagotovimozemljišča, in to smo tudi izvedli. Takratse je kot ena izmed možnosti izkazovalatudi ta, da šolo zgradi iProjekt in jo občinavzame v dolgoročni odplačni najem,potem ko smo opravili dodatne izračuneter po sprejetju novega Zakona o financiranjuobčin, pa smo ugotovili, da je za občinougodneje, da gre v investicijo sama.Tako je pogodba za zemljišče sklenjena,prvi obrok kupnine plačan, drugi pa bo vkratkem.Kako veliko je kupljeno zemljišče?7.964 m 2 .So poleg mišljeni tudi spremljevalniobjekti? Igrišča, telovadnica …?Seveda. Gradila se bo osnovna šola zvsemi učilnicami in prostori z jedilnicoin kuhinjo, zunanjimi rekreativnimi površinamiter telovadnico, ki bo omogočalatako dejavnosti za šolo kot tudi za rekreacijoobčanov.Kako daleč je izdelava projekta?Trenutno poteka natečajni postopek prekoarhitekturne zbornice, ki bo zaključenv začetku februarja. Prispele ponudbe boodprla natečajna komisija, ki je sestavljenaiz predstavnikov občine in arhitekturnezbornice.Kako velika bo šola z vidika kvadrature?Približno 4.000 m 2 .Po kakšni ceni ste tukaj odkupovalizemljišča?Po 100 €. Gre za stavbno zemljišče znotrajzazidalnega načrta. Menim, da je cenadobro izpogajana.Kako boste zagotovili denar? Proračunga ne bo zmogel.Narejeno imamo finančno konstrukcijo.Nekaj je proračunskega denarja, nekaj denarjapričakujemo od ministrstva za šolstvoin šport, nekaj pa predvidevamo zadolževanja,ki je sedaj po novem Zakonuo financiranju občin omogočeno. Sevedapa se želimo zadolževati preudarno, ne dabi ogrožali naš proračun in izvedbo drugihpomembnih projektov.Kdaj naj bi potem stekla sama gradnja?Mi predvidevamo, da naj bi stekla že vletošnjem letu, če se stvar ne bo zapletla.Na primer pri natečajnem postopku ali priizbiri izvajalca, saj vedno obstaja možnostpritožbe.Odprtje je bilo napovedano za jeseni2010. Bo možno šolo zgraditi v enemletu?To je naš cilj, k temu stremimo, pomembnoje, da čim prej izpeljemo vsepostopke pred samim začetkom gradnje.Ocenjujemo, da je rok same izgradnje približnoeno leto. Če bodo stvari tekle optimalno,potem je šolo možno zgraditi dokonca leta 2010.Ali bo šola takoj zaživela z vsemi devetimirazredi?11

AktualnoPredvidevamo, da ne. Tudi stanovanjskonaselje ne bo takoj polno. Velikostšole je nastala na podlagi obstoječe populacijein verjetnega prirastka v prihajajočihletih. Prazne prostore bomo sprva takoizkoristili za potrebe vrtca, da premostimoproblematiko predšolske vzgoje dopovečanja obstoječih kapacitet sedanjihobjektov vrtca.Kaj se trenutno dogaja z novimi oddelkipredšolske vzgoje v naselju Lanovo?Izvedbeni projekti so narejeni, izvajalecje izbran. Počakati moramo še dan ali dva,da se iztečejo roki za pritožbe, potem podpišemopogodbo in uvedemo izvajalca vdelo. Predviden rok izvedbe je tri mesecepo uvedbi.Smrkolin naj bi dobil koncesijo, kajz njo pridobijo starši otrok iz naše občine?Starši naše občine, ki imajo otroka vtem vrtcu, bodo pridobili pravico do sofinanciranjacene vrtca, pri samem vpisupa bodo imeli prednost otroci iz naše občine.Kanalizacija in ostala infrastrukturaKako daleč je trenutno položen primarnikanal in kdaj naj bi vsaj delnozačel obratovati?Kar zadeva kanal Lavrica–Škofljica, soprojekti narejeni. Sam projekt je pripravljenna kohezijska sredstva, čakamo le šeodločbo. Pridobivamo še zadnja zemljišča,saj so po večini že odkupljena.Koliko sredstev naj bi pridobili iz kohezijskihskladov?Nekje med 600.000 in 700.000 evri.Koliko pa bo financirala občina?Celotna vrednost investicije je približno1,7 mio evrov.Kdaj bo primarni kanal začel obratovati?V letošnjem letu se bo naredila povezavamed Nebčevo in Kamnikarjevo ulico,tako bo tisti del Lavrice, ki že ima narejenosekundarno kanalizacijo, priključen naprimarni kanal in kanalizacija bo začelaobratovati. Začetek gradnje kanalizacijeLavrica–Škofljica je odvisen od pridobitveodločbe o dodelitvi kohezijskih sredstev,pridobitve še manjkajočih zemljiščin izdaje gradbenega dovoljenja, fizičnaizvedba pa naj bi trajala dobro leto.Kako je z ostalimi sekundarnimi kanalizacijami?Narejena je projektna dokumentacija zaŽelimlje in Pijavo Gorico. V Želimljah bomanjši del – prva faza narejena že letos,kar pa zadeva Pijavo Gorico, je stvar zaradirazvejanosti in konfiguracije terenabolj komplicirana, s tem pa finančno inorganizacijsko kompleksna. Večina zemljiščje pridobljenih, nekaj pa je zemljišč,katerih lastniki so neznani oziroma bivajov tujini ali pa so v postopku denacionalizacijeoziroma dedovanja.12

AktualnoKaj se trenutno dogaja z gradnjo obvoznice?Obvoznica je še vedno aktualna in bovedno bolj. Zelo sem razočaran nad posameznimiministrstvi, saj obvoznice nisovzela kot projekt nacionalnega pomena.Obiskal sem vse ministre, vendar nisemnaletel na tisti posluh, ki bi bil pomembenza izpeljavo projekta. Predlagal sem varianto,ki bi zadostila vsem pogojem, vendardokler vsak brani svoj vrt, ne bomoprišli daleč.Kakšna je lahko pri odločitvi gledeobvoznice vloga občanov? Morda protestiin zapiranje cest? Ponekod je topomagalo.Jaz načeloma nisem pristaš radikalnihpotez. Zadeve skušam reševati na drugačennačin. Glede na to, da je zadaj celotnaregija in če nekega posluha v doglednemčasu ne bo, ne izključujem tudi tega, da sebodo občani začeli organizirati in s protestiizsiljevati neko rešitev. Vendar menim,da bi bilo dovolj to, da bi projekt postalnacionalno pomemben in da bi ministrstvaz vrha dobila naročilo, da ga je potrebnoizpeljati.Kdo naj bi dal ta signal?Predsednik vlade. Brez njegovega jasneganaročila, da je projekt potrebno izpeljati,je to umeščanje v prostor obsojenona neuspeh še za kar nekaj let.Glede na to, da prihajate iz strankeJaneza Janše, ki je bil pretekla štiri letapremier, ga kot viden član niste uspeliprepričati, da bi dal ta signal?Moja moč ni tako velika, kot se komumorda zdi. Nisem imel občutka, da bi taprojekt imel tako veliko prioriteto, kot bijo moral imeti, kljub temu da so se določeniposamezniki (ministrstvo za promet,poslanci) iskreno trudili, da bi projektpremaknili z mrtve točke.Kaj je za vas dogleden čas?Mislim, da bi do poletja moralo priti dokončne variante. Konec koncev je problematičnazgolj mikrolokacija.Kdaj naj bi stekla rekonstrukcija Jagrovein Kamnikarjeve ulice na Lavrici?V kratkem. Začelo se bo z rušitvijoAlimexa. Križišče s Kamnikarjevo bo semaforizirano,na Jagrovi pa bosta dodanaleva zavijalna pasova.Zlasti starejše zanima javni prevoz.Lani ste rekli, da boste glede mestnegaprometa vnovič razmišljali po novemletu, ko se bodo podeljevale nove koncesijeza primestni promet, hkrati padobili vpogled v stroške na primeruobčine Brezovica, ki je mestni prometvpeljala lansko leto. Kako bo torej zavtobusnim prevozom v letu 2009?Moram reči, da je mestni promet velikobolj realen kot takrat, ko sva se o tempogovarjala. Z mestno občino imamo načelnidogovor, da se proga št. 3 podaljšado Škofljice. Do dokončne odločitve papotrebujem še izračune, kaj to pomeni zanaš proračun, saj nima smisla, da gremov projekt, ki ga proračun ne bi prenesel.Osebno verjamem, da bomo prišli domestnega prometa.Na območju naše občine imamo dveprimestni avtobusni liniji: linija Grosuplje–Ljubljanaje rentabilna, povezavaŽelimlje–Ljubljana sicer ne, a ji dodatnopomembnost daje gimnazija. Karkoli se13že bo dogajalo na področju primestnegaavtobusnega prevoza, je bistveno, da jetrenutno stanje minimum oziroma izhodiščeza podelitev novih koncesij. Torejse linije ne bodo ukinjale.Na Lavrici naj bi zgradili železniškopostajališče. Kdaj naj bi ta načrtrealizirali? Je zanj zagotovljen denarv letošnjem proračunu? Ali morda veste,kolikšen je sploh interes krajanovpo uporabi železnice kot javnega prevoza?Novo postajališče se trenutno umeščav prostor. Gradnjo postajališča vodijoSlovenske železnice. V smislu prometnepolitike je dobro, da se zlasti primestniželezniški promet vzpodbuja. Ali je bilanarejena študija, ne vem, se pa je zagotovopovečalo število potnikov na primestnihlinijah.Občinska upravaMnogi krajani in predstavniki krajevnih,četrtnih in vaških skupnosti sepritožujejo nad delom občinske uprave,zlasti glede tega, da ne prejemajopisnih odgovorov na poslane vloge. Kajse dogaja z vlogo, ko prispe v vložišče?Občinska uprava deluje skladno z državnoUredbo o upravnem poslovanju inskladno s področnimi predpisi. Ko dokumentpride v vložišče, se zavede v dokumentarnoinformacijski sistem Doksis,kjer prejme klasifikacijsko številko (podkatero zadevo spada), signirni znak (kdoga obravnava), komu gre v vednost, zavedepa se tudi rok za odgovor. Rok sevodi v rokovniku, ki se ga tedensko pregledain po potrebi opominja referente, kiso dolžni pripraviti rešitev. Za lansko letoje v rokovniku ostalo odprtih 17 zadev(brez upravnih postopkov). Pogostokratse zgodi, da iz dopisa občana ni razvidno,kaj pravzaprav želi, včasih pa tudi nismopravi naslov za njihove pobude oziromapritožbe. Ljudje še vedno ne ločijo medposameznimi institucijami.Kar zadeva predstavnike ožjih delov lokalneskupnosti, je problem v tem, da naobčino pošljejo zapisnike sej s sklepi inpričakujejo odgovore na razpravo. Zapisnikje poslan v vednost in ni obravnavankot vloga.Torej morajo predstavniki krajevnih,četrtnih in vaških skupnosti zavsak problem, ki po njihovem mnenjuzadeva občino, vložiti posebno vlogo, vkateri pa se lahko sklicujejo na sejo oziromazapisnik priložijo kot prilogo?Ne. Predstavniki ožjih delov lokalnih

Aktualnoskupnosti lahko kadarkoli pokličejo kateregakoli referenta in ta bo ustno ali poe-pošti odgovoril na njihova vprašanja.Seveda se lahko oglasijo tudi osebno. Čepa želijo uradni odgovor na razpravo, kise je vršila na seji sveta skupnosti, ki sejo je udeležil tudi župan ali njegov pooblaščenecin je že iz zapisnika razvidno, daso bili odgovori podani že na sami seji,je prav, da k zapisniku priložijo spremnidopis in povedo, kaj želijo oziroma katereodgovore še enkrat pričakujejo v pisniobliki.Povprečno koliko časa rešujete enovlogo?Odvisno od vloge. Načelom od 15 do30 dni.Pisna vloga – pisni odgovor?Pisna vloga – pisni odgovor, razen kadarje stranki ustno ali osebno po telefonuali elektronski pošti pojasnjeno in se otem na spis naredi tudi uradni zaznamek.Je pa res, da stranki včasih obširno odgovorimo(ustno ali po telefonu) in ta vnovičin vnovič in vnovič piše in navaja ena inista dejstva in jih naslavlja na pet različnihreferentov. Takrat načeloma odgovorimozgolj enkrat, razen če gre za upravnipostopek. Tam se postopa skladno z Zakonomo splošnem upravnem postopku.Morda veste, povprečno koliko vlogprejmete letno, koliko jih rešite, kolikoostane nerešenih in zakaj?V obdobju od 1. januarja do 30. novembra2008 smo prejeli 5406 dokumentov,odposlali pa 4586 odgovorov, kar je vpovprečju 45 dokumentov dnevno. Letosje bila uprava še dodatno obremenjena spogodbami o vračanju vlaganj v javnotelekomunikacijsko omrežje. Teh je bilo1015.Na podlagi kakšnih kriterijev delitedelovno uspešnost med uslužbence našeobčine?Delovna uspešnost se deli na podlagipredpisanih navodil Kolektivne pogodbeza javni sektor. Za uspešnost mora bitirezerviranih 2 % sredstev, ki so namenjenaza plače. Uspešnost se deli na podlagiznanja, strokovnosti, natančnosti, odnosado dela in delovnih sredstev, obsega teručinkovitosti dela in inovativnost. Izplačilopa se izvrši na tri mesece.RecesijaGlede na to, da imamo skromen proračun,bi se bilo dobro ozirati tudi podrugih finančnih virih. Koliko je občinauspešna pri črpanju evropskih sredstevter sredstev iz raznih razvojnih skladov14in projektov? Koliko projektov letnoobčina prijavi na razne razpise in v kolikšnimeri je uspešna?Pri teh projektih je potrebno oceniti,kolikšna je verjetnost, da bomo uspeli, inkakšna je lastna udeležba. Če občina nezmore zagotoviti lastnega deleža, nimasmisla prijavljati projektov. Moje načeloje, da se prijavljamo s tistimi projekti, kibi jih morali izpeljati sami in nam je dodatnidenar potem predvsem v pomoč.Regionalne vzpodbude so razdeljene vokviru države. Pri tem imamo »smolo«,da smo del osrednje Slovenije, ki ima visokindeks razvitosti, in so tako sredstvazelo skromna. Kohezijska sredstva pa soza nas ugodnejša, vendar je zopet odvisnood zakonodaje, saj so ta vezana na določenepogoje. Na primer: projekt kanalizacijena Pijavi Gorici je premajhen gledena število enot in predrag na enoto, da bilahko kandidirali za kohezijska sredstva.Menim pa, da se bo morala zakonodajaspremeniti, še posebej zato, da bomo lahkozadostili evropskim kriterijem in doleta 2017 uredili kanalizacijo po vsej državi.Uspešni pa smo bili pri pridobivanjusredstev za Poslovno obrtno cono.V prihodnosti bo potrebno obnoviti vodovodLjubljana–Škofljica, ki je v zeloslabem stanju. Za ta projekt bomo tudikandidirali za kohezijska sredstva, saj bošlo za veliko investicijo.Kako je pa na področju kulturne dediščine?Tukaj imamo v letošnjem letu namenzačeti pripravljati projekt v zvezi z dvorcemLisičje. Vendar je tako, da realno gledanopotrebujemo zasebnega vlagatelja,saj občina obnove in oživitve s svojimisredstvi ne bo zmogla.Je za občino sploh rentabilno, da seukvarja z dvorcem Lisičje?V zvezi z Lisičjem zelo trezno razmišljamo.Vemo, v kaj dvorca ne želimospremeniti, vendar se moramo zavedati,da investitorju ne bomo mogli vsiliti pravvsakega koraka, zagotovo pa bomo postavljalineke minimalne zahteve.Politiki, gospodarstveniki in konkretnidogodki odpuščanja delavcev napovedujejogospodarsko recesijo. Kakolahko ta prizadene našo občino oziromaali v občinski upravi razmišljate tudi oukrepih v zvezi s tem pojavom?Na samem finančnem področju v smislufinanciranja nalog, ki jih občina ima, nebo težav. Lahko pa se pozna pri dohodkihz vidika na primer komunalnega prispevka,če se bodo investicije zmanjšale.Vendar moram takoj dodati, da zaenkratše vedno obstaja veliko povpraševanje. Vprihodnje bo potrebno še bolj prisluhnitigospodarskim subjektom, ki bodo v zaostrenisituaciji še pripravljeni investirativ širitev dejavnosti.Če se recimo znajdemo v stanju velikeoziroma povečane brezposelnosti,je zagotovljen denar za socialne transferje?Vsak proračun ima neke rezerve. Vletošnjem letu ne pričakujemo bistvenihsprememb, ki bi vplivale na stanje proračuna,bomo pa skrbno spremljali trendein jih upoštevali v morebitnem rebalansuletošnjega in pri pripravi prihodnjega proračuna.Nameravate kandidirati na letošnjihvolitvah v evropski parlament?Ne, sem polno zaposlen tako na občinikot na DARS-u in sploh ne razmišljam okakršnikoli kandidaturi.Bi želeli za konec še kaj dodati?Rekel bi, da sem sam sebi največji kritikin tudi sam nisem zadovoljen, ker naterenu ni videti nekaterih zadev, za kateresem mislil, da jih bom lahko. Vendar jepotreben določen čas, da se projekt izpeljeod ideje do realizacije. Vendar leto 2008ni bilo vrženo stran, saj smo ga dejanskoporabili za reševanje množice problemov,ki spremljajo tako zahtevne projekte, kotse jih lotevamo.Moje delo ne temelji na tem, da bi bilkomu všečen oziroma da bi se loteval projektov,s katerimi bi imel visoko realizacijo.Lotevamo se projektov, ki so nujno potrebni,da zagotovimo razvoj naši občini.Pogovarjal se je Iztok PetričFoto: I. Petrič

AktualnoPrvo organizirano silvestrovanje na prostem na ŠkofljiciS plesom in igrami pričakali novo letoPovabilu, da na prostem pred občinskostavbo skupaj pričakamo konec leta 2008in nazdravimo novemu letu, se je odzvaloproti pričakovanjem več kot 100 obiskovalcev.To je bilo namreč prvo organiziranosilvestrovanje na Škofljici na prostem.Nočni mraz smo preganjali s kuhanimvinom, čajem, medico in vročim čokoladnimmlekom ter slastnim pecivom.Tudi harmonikar je poskrbel, da smo ses plesom ogreli. Druženje smo popestriliz dvema igricama. Od vsega najbolj pomembnopa je bilo, da smo se srečali sosedje,prijatelji, znanci in v sproščenemrazpoloženju pričakali »skok« v novoleto, za katerega upamo, da ne bo takočrno, kot nam ga napovedujejo.Potem nam je malo pred iztekom staregaleta podžupan g. Roman Brunšek sporočilnovoletno poslanico. V trenutku, kosmo vstopili v novo leto, je nebo nad namičarobno razsvetlilo na tisoče iskric iz raket.Silvestrovanje smo zaključili s sprehodomskozi čas, s pregledom pomembnihdogodkov, katerih letnice se končujejona 9, in s podatki, kdo od naših znanihosebnosti bo letos srečal abrahama.V imenu KUD Škofljica in svojem imenuse za sodelovanje in pomoč pri tej prireditvizahvaljujem gospe Darinki in njenemumožu Francetu Golobiču, g. UrošuŽelezniku, gospem Milojki Kastelic, MilkiJordan in Pavli Perme, g. Francu Trtniku,možu Janezu, gospe Almi VidmarMederal, občinski upravi in g. RomanuObčinski božično-novoletni koncertV nedeljo, 18. januarja 2009, smo številniposlušalci v polni župnijski cerkvisv. Cirila in Metoda na Škofljici prisluhniliže sedmemu, tako že tradicionalnemu,božično-novoletnemu koncertu. Nanj sobili povabljeni vsi pevski zbori in vokalneskupine, ki delujejo v naši občini. PovabiluTD Škofljica, ki je tudi glavni organizatorte prireditve, se je letos odzvalo 11različnih pevskih zborov (med njimi tudiCerkveni mešani pevski zbor Pijava Gorica,ki je svojo udeležbo opravičil).Koncert je odprl Dekliški pevski zborŠkofljica pod vodstvom Andreje ŠkufcaSmrdel. Nadaljevali so Otroški pevskizbor OŠ Škofljica Podružnična šola Želimljez zborovodkinjo Heleno Tomšič,pod vodstvom učiteljice glasbe MatejeNovak pa Otroški pevski zbor OŠ Škofljicain Mladinski pevski zbor OŠ Škofljica.Sledila sta domača župnijska in društvenazbora, in sicer Cerkveni mešani pevskizbor Sv. Cirila in Metoda z zborovodjemJožetom Smrekarjem ter Otroški pevskiCerkveni mešani pevski zbor sv. Cirila in Metoda16Brunšku za novoletne želje. Obiskovalcemse pa organizatorji zahvaljujemo zaobisk s povabilom, da se še kdaj srečamona podobnih prireditvah.ZDRAVO IN SREČNO 2009!Marija Gregorič,predsednica KUD Škofljicazbor Sv. Dominik Savio pod vodstvomMarjete Škufca. Ženski pevski zbor Laniškepredice se je z zborovodkinjo MojcoJevnikar - Zajc predstavil s koledniškimipesmimi in tudi oblačili. Sledil je Mešanipevski zbor Češnje s Katarino Bambič.Kot zadnji pa so se predstavili dijakiGimnazije Želimlje v zasedbah Dekliškipevski zbor Gimnazije Želimlje in Mešanimladinski pevski zbor Gimnazije Želimlje.Pred slovesom smo prisluhnili šepesmima združenih zborov, ki je štel večFoto: J. Sebanec

AktualnoLaniške prediceMladinski pevski zbor OŠ ŠkofljicaPoslušalci so bili navdušeniMešani mladinski pevski zbor Gimnazije Želimljekot dvesto glasov. Pod taktirko MarjeteŠkufca so zapeli tudi Gruberjevo Svetonoč.Čestitke in zahvalo za uspelo prireditevpa izrekam ne samo nastopajočim, temvečtudi organizatorjem oziroma sooblikovalcemvečera – članom TD Škofljica,predvsem predsednici Bernardki Hosta,podžupanu Romanu Brunšku, ki je zborovskopetje dodatno osmislil z izbranimibesedami in posnetki, gostitelju župnikuJožetu Tomincu, ki je dal na razpolagovse prostore, za fotografije s koncerta pafotografu Feruciu Hrvatinu.Katja Višnjić ŠkrabecOtroški pevski zbor OŠ ŠkofljicaMešani pevski zbor Češnje17

AktualnoFoto: A. PogačnikFoto: Arhiv LD ŠkofljicaPrejemniki občinskih priznanj 2008Lovska družina Škofljica se predstaviLD Škofljica je ob občinskem praznikuObčine Škofljica septembra 2008 prejelanajvišje priznanje za društva ob zadnjihocenjevanjih. Pa smo povprašali starešinoLD Škofljica g. Ivana Jordana, da nammalo opiše, kaj vse v lovski družini počno.In g. Jordan se je takole razgovoril.LD Škofljica je prejelo plaketo ObčineŠkofljica.Da. Neko društvo mora biti zelo aktivno,da mu dajo najvišje priznanje meddruštvi.Kakšne zasluge oziroma dela je vašalovska družina opravila, da ste postalitako opazni?LD zelo aktivno sodeluje z občino že odustanovitve leta 1994 dalje. Zelo se posvečačistilnim akcijam in skrbi za okolje.Skrbno varuje sožitje med človekom innaravo ter se zavzema za ohranjanje živalskihvrst.Kolikšen finančni vložek letno vlagatev naravo?Letno vložimo v naravo okoli 6000 €.Denar porabimo za krmljenje divjadi, sajenjeplodonosnih rastlin in podobno.Vedno ste na čistilnih akcijah. Kolikšenje ta doprinos prostovoljnega dela?Na akcijah smo že kar 14 let. Lovcevpride na čistilno akcijo 14 do 22, kjer vsakopravi 7 prostovoljnih ur dela, torej od 98do 154 ur.Povejte nam kaj o gospodarjenju zdivjadjo.V letu 2009 se je prvič v zgodovinizgodilo, da je lovišče prišlo v last države–sprememba zakonodaje. Tako moravsaka LD narediti prošnjo za pridobitevkoncesije za upravljanje z loviščem. Kakobo v bodoče, še ne vemo.Ali o odstrelu odločate sami ali kdodrug?Odstrel določi zavod za gozdove inpredlog preda lovsko upravljavskemu področju(LUO). Predlog nato potrdijo in gapošljejo v realizacijo LD. Nadzor nad izvajanjemnačrta pa je v pristojnosti republiškelovske inšpekcije.Kakšen je zaslužek s prodajo odstrela?Letno zaslužimo okoli 5.800 €. Ves pridobljenidenar vložimo nazaj v lovišče.Kakšno je številčno stanje v lovišču?Imamo 250 srnjadi, 20 divjih prašičev,150 lisic, 5 medvedov in 30 fazanov.Kolikšne so letne odškodnine divjadi– letna povračila?18Letno plačamo okoli 700 €, lovskegaturizma pa nimamo.Koliko lovcev šteje škofljiška družina?Naša družina ima 38 lovcev.Imate kakšne nepravilnosti v lovskidružini?Zadnja 3 leta ni bilo disciplinskih prekrškov.Kaj bi bilo, če ne bi bilo lovcev?Lovci so zelo osveščeni glede varstvanarave in ohranjanja živalskih vrst.Bi pri samem delu društva kaj spremenili?Novi Zakon o lovstvu in društvih ninaklonjen društvom, ker zahtevajo odlovcev preveč. Podmladka ni, povprečnastarost članov je namreč 56 let. Ogromnoje opravljenega prostovoljnega dela, karpomeni veliko obremenitev lovcev v njihovemprostem času.Kakšno imetje posedujete?LD ima naslenje večje premoženje: obnovljenolovsko kočo, kozolec – toplarin voljar (prostor 40 x 60 m, kjer se gojipernata divjad (fazani)). Lovska koča jevredna okoli 200.000 €.Kako poteka delo v družini?Delo poteka hierarhično oziroma postopničkah. LD ima starešino in upravniodbor, ki je zadolžen za upravljanje lovišča.Upravni odbor po sprejetem programudelu članom določa naloge. Vsak lovecnaj bi letno opravil minimalno 30 ur prostovoljnegadela in ostalih lovskih aktivnosti.V letu 2008 je bilo obveznih 100 ur načlana, nekateri so pa dosegli tudi do 300ur. Povprečno v društvu naredijo 1400 delovnihur letno, v letu 2008 pa zaradi delna lovski koči preko 4000 ur.Imate v revirjih prisotno steklino?Foto: F. Hrvatin

Politične stranke - Iz dela naših društevOb začetku leta 2009 naj vam čas naklonispoznati prave ljudi, storiti prave reči,ubrati prave poti ter v sebi in drugih najti ledobre sledi.Srečno 2009Neodvisna lista Naša LavricaOdprtje fotografske razstave Kulturno umetniškegadruštva Škofljica v Knjižnici ŠkofljicaNa dan kulture, ob spominu na rojstvoFranceta Prešerna, 3. 12. 2008, je bilo vKnjižnici Škofljica odprtje fotografskerazstave, ki jo je organiziralo Kulturnoumetniško društvo Škofljica.Razstava je bila zaključek majskegafotografskega tečaja, ki ga je z naslovomFotografirajmo z veseljem in uspešnoorganiziral KUD Škofljica. Tečaj je trajal10 ur, sodelovalo pa je 8 tečajnikov. Vsiso svoje znanje in stvaritve strnili v izjemnihrazstavljenih delih. S svojimi ujetimitrenutki so se izkazali: Zdenka Gačnik,Lori Konestabo Pergar, Aleš Perme, FrancRajh, Eva Racek, Maja Racek, Martin Riglerin Katarina Žefran. Njihov mentor jebil Ferucio Hrvatin, ki je vsem obiskovalcemotvoritve z uvodnim govorom razložilbistvo fotografiranja in pojasnil, katereprvine fotografiranja so osvojili tečajniki.Posebej je poudaril, da so za dobro fotografijopotrebni: kompozicija, dinamika,likovna podoba in dobra luč. Po uvodnemnagovoru se je vsem prisotnim in fotografskimustvarjalcem za dobro delo vKUD Škofljica zahvalil podžupan RomanBrunšek. Gospod Hrvatin nas je nato popeljalpo razstavi in nam razložil bistvovsake fotografije posebej, kaj je bila nalogatečajnika in kaj je tisto, kar naredi sliko20dobro. Po ogledu smo skupaj strnili vtisev knjižničnih prostorih, kjer nas je čakalapolna miza dobrot.Besedilo in fotografijaMaja NovakGospod Ferucio Hrvatin je vsem obiskovalcem odprtja razlagal bistvo vsake fotografijeposebej.

Iz dela naših društevOBMOČNO ZDRUŽENJE VETERANOVVOJNE ZA SLOVENIJO – ŠKOFLJICAObdobje praznikov je čas veselja. Je čas, ko se ozremo v prihodnost in se predvsemob drobnih stvareh oziramo na minulo leto.Veselimo se lahko, ker živimo v miru in nam ne grozi vojna. Kljub temu da namtrka na vrata gospodarska kriza in se je v naših srcih naselil nemir, kaj nam prinašajutri, se v prihodnost zazrimo z optimizmom in pogumom, kot smo pred osemnajstimileti stopili na pot samostojne države. Verjamem, da smo vsi skupaj izkoristilipriložnosti in se bomo uspešno spoprijeli z izzivi, ki nas čakajo v letu 2009.Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Škofljica želi vsem občankam in občanom v prihajajočem letu obilosreče, zdravja in miru.Ivan Jordan,predsednikPraznična likovna delavnicaLikovna sekcija KUD Škofljica je včetrtek, 4. 12. 2008, pripravila prazničnolikovno delavnico. Čeprav je ta v tem(pred)prazničnem decembrskem času žetradicionalna, je udeležba iz leta v letoslabša. In tako je bilo tudi tokrat, saj soŠportni klub Pijava Gorica je dejavenpredvsem na področju športnih aktivnosti,kot so košarka, odbojka, namizni tenisin ples, vendar te dejavnosti obiskujejopredvsem mladostniki in mladi starši. Žedalj časa smo razmišljali, kako bi se predstavilitudi našim najmlajšim in jih vključilivsaj v delček naših aktivnosti, da sespoznamo, se kaj novega naučimo in seskupaj veselimo.Na pobudo članice in plesalke Ane smose dekleta Plesne skupine Libido, v okviruŠKPG, odločila, da je prišel čas, ko lahkostopimo korak naprej – k našim željam intako presenetimo otroke s prednovoletnimrajanjem in delavnicami.Iz besed se je ideja že v naslednjih dnehspremenila v priprave, saj je bilo potrebnokar nekaj dela, ki je vključevalo izdelavoplakatov in letakov, raznašanje po PijaviGorici, nakup materiala in priprava dvoranev gasilskem domu.V soboto, 13. 12. 2008, nas je pet deklet(Ana Horvat, Anja Vintar, Danijela Zajc,Karmen Zajc in Mateja Zajc) pripravilovse potrebno in začelo se je zares. Nekateriotroci so prišli sami, druge so spremljali21v kulturni dvorani na Škofljici pod vodstvomvodje sekcije ustvarjali le trije otrocis spremstvom babice in dedka. Kljubmajhni udeležbi je bilo vzdušje ustvarjalnoin veselo. Udeleženci so izdelovaliplešoče snežene može, razigrane magnetneoblake in zvončkljajoče božične vile. Znasmejanimi obrazi so jih ustvarjalci odneslidomov, da so jih hvaležni pokazalisvojim najbližjim in si okrasili sobice.Vabljeni zopet spomladi!Katja Višnjić ŠkrabecPrednovoletno rajanje in novoletne delavnice vGasilskem domu Pijava Goricastarši, ki so jim pomagali pri izdelovanjuin okraševanju.Ob božično-novoletni glasbi so otrociveselo prepevali in se navdušeno lotiliuvodnega okraševanja dveh božičnihsmrečic, ki smo jih članice izrezale iz tršegazelenega papirja in nalepile na stenodvorane. Smrečici sta bili kmalu polnirazličnih okraskov. Otroci so bili navdušeninad izdelovanjem snežakov iz vatein kolaž papirja, božičkov, zvezdic in krogliciz aluminijaste folije. Vse to so z našopomočjo prilepili na smrečici in se veseliliob svojem izdelku, ki bo na ogled pravvsakemu, ki bo prišel v dvorano.Leseni opaž smo okrasili s srebrnimizvončki, ki so jih otroci naredili iz plastičnihkozarčkov, okoli katerih so ovilifolijo in na vrhu, skozi luknjo, ki smo jonapravile s šilom, zavezali trakec modre,vijolične ali rjave barve.Prazniki seveda nikoli ne minejo brezmalih pozornosti in obdarovanja, zatosmo otrokom razdelile prazne škatlice,ki so jih zavili vsak po svoje. Nekateri sona darilce tudi kaj narisali ali nalepili. Pri

Iz dela naših društevtem seveda ni smel manjkati okrasni trakrazličnih barv in na vrhu pentljica.Okraševanje dvorane se še zdaleč ni zaključilo.Živžav se je nadaljeval z izdelovanjembarvnih verig, ki so bile skrbnonarejene iz ozkih trakov, te so otroci samirazrezali iz kolaž papirja. Verigo smo pritrdilinad okni, na katere smo nalepili šepisane snežinke.Veliko zanimanja in truda so otroci vložiliv izdelovanje prazničnih voščilnic.Za osnovo smo jim izrezale prazne voščilniceiz tršega papirja različnih barv, nakatere so otroci zelo ustvarjalno naredilipraznične motive. Uporabljali so barvnipapir, vato, lepilo z bleščicami ter srebrnein zlate flomastre. Pripravile smo tudirazlične modelčke, ki so si jih otroci izbrali,da smo jim naredile motive z zlatimin srebrnim sprejem. Voščilnice so krasilitudi s srebrnimi zvezdicami, bunkicami,ajdo in proseno kašo. Prav vsaka je biladrugačna, zanimiva in barvita. Nekajotrok se je vanje podpisalo, nekateri so joposvetili staršem ali starim staršem, spetdrugi so pustili prazne.Kreativno druženje se je bližalo h koncu,zato smo pokazale otrokom še zadnjozanimivost, ki smo jo pripravile. Razdelilesmo prazne kozarce in začelo seje izdelovanje najrazličnejših svečnikov.Otroci so dobili papirnate prtičke z različnimivzorci in pravljičnimi junaki, kiso jih izrezali in nalepili na kozarce. NaPredpraznični čas z DPM LavricaV predprazničnem času je Društvo prijateljevmladine Lavrica otrokom pripravilokar nekaj dejavnosti.26. novembra smo pod vodstvom MajeSever izdelovali adventne venčke. Delavnicese je udeležilo veliko število otrok,staršev in starih staršev. Izpod urnih rokin z veliko otroške domišljije smo izdelaliresnično čudovite venčke, ki smo jihobesili na vrata ali položili na mize našihdomov. Ob tej priliki je Maja izdelala tudisodobne aranžmaje za okrasitev dvoranein »piramido« iz naravnih materialov,okrašeno s steklenimi kroglami in lučmi,ki je nadomeščala klasično novoletno jelkov naši dvorani.V praznično okrašeni dvorani smo 19.decembra ob pomoči glasnega otroškegaklicanja priklicali dedka Mraza, ki jeobdaroval otroke do sedmega leta starosti.Otroci so bili nad dedkom Mrazomnavdušeni in so se z veseljem skupaj znjim nastavljali fotografskim objektivom.okrašene kozarce smo nato pritrdili plastificiranožico za držalo.Med vztrajnim delom smo se tudi odžejaliin posladkali. Naše druženje se jenagibalo h koncu in dokončali smo šezadnje izdelke, ki smo jih nato odneslidomov. Nekateri so bili malo razočarani,ker se je veselje že zaključilo, a so se vpričakovanju na novo druženje odpravilidomov k svojim staršem, da se pohvalijos svojimi izdelki.Plesalke skupine Libido smo zelo zadovoljnes tako številno udeležbo, saj je prišlopreko dvajset otrok. Bili so ustvarjalni,polni domišljije in novih idej. Radi sopomagali eden drugemu in se družili medsabo. Kljub veliko obveznostim, ki jihimajo otroci, se ob takih delavnicah lahkosprostijo, delajo neovirano in prepustijodomišljiji prosto pot, zato si v ŠKPG želimo,da bi kaj podobnega tudi ponovili.V to nas je dokončno prepričalo veseljeotrok, velika udeležba in komentarji nekaterihstaršev, ki so bili vidno navdušeninad našo organizacijo delavnice. S skupnimimočmi bomo marsikaj naredili takoza otroke kot tudi za nas, saj je pri takemdelu potrebno veliko potrpljenja in dobrevolje. V športnem in umetniškem duhubomo nadaljevali tudi v prihodnje. Športnipozdrav in uspešno v letu 2009!Mateja Zajc,ŠKPG (Plesna skupina Libido)22

Iz dela naših društevOtroci so se odzvali in z zanimanjem sodelovalitudi v kratki igrici, ki jo je kotvsako leto otrokom podarila ZPM Vič- Rudnik. Veseli so bili tudi daril, ličnihhranilnikov s skodelicami in v teh dnehnepogrešljivih sladkarij.Praznično vzdušje smo letos člani društvaprvič prenesli tudi izven zidov Domakrajanov Lavrica, saj smo 27. decembraorganizirali pohod z baklami, ki se ga jeudeležilo približno 30 otrok s starši. Napot smo krenili izpred doma krajanov, kije bil tudi naš končni cilj. Goreče bakle,praznično vzdušje, posamezne snežinkein skrivnostna presenečenja po potina Debeli hrib, kamor smo se podali, sootrokom na lička pričarali nasmeh in zadovoljstvo.Na sicer nezahtevni poti, kiDražgoše 2009Čast partizanom in domačinomOkrog osem tisoč ljudi se je v nedeljo,11. januarja 2009, zbralo v Dražgošah,kjer je bila opoldan osrednja slovesnost vpočastitev 67-letnice dražgoške bitke. Pooceni organizatorjev prireditve jih je biloveč le leta 2007. Množico obiskovalcev,ki so prišli v Dražgoše v desetih organiziranihpohodih, je v imenu organizatorjevprireditve nagovoril Zdravko Krvina,v imenu Dražgošanov pa predsednik domačegagasilskega društva Marko Lotrič.Dva najtežja pohoda sta bila jubilejna. Natridesetem pohodu s Pasje ravni mimoSore je opolnoči v mrzlo – ponoči se ježivo srebro spustilo na minus 19 stopinj– in svetlo noč krenilo 439 pohodnikov,na deseti pohod iz Železnikov preko Ratitovcapa 182. Prvi so prehodili 38, drugipa 25 kilometrov. Iz Bohinja je prekoRovtarice prišlo v Dražgoše 300 pohodnikov,med njimi veliko Primorcev,ki so do Bohinja prišli z vlakom. Okrog100 Tržičanov je ob šestih zjutraj kreniloiz Bistrice pri Tržiču in so v Dražgošeprispeli kmalu po 11. uri. Veliko pohodnikovje prišlo v Dražgoše iz Selc, zRudnega polja in iz Krope.Udeleženci proslave smo se zbrali vokolici in po zasneženih pobočjih nadspomenikom. Srečanja v Dražgošah bodose lepša, ko bo obnovljen spomenik, kije bil postavljen pred tridesetimi leti pozamisli arhitekta Kobeta, slikarja Šubicain kiparja Batiča. Na zgornji ploščadispomenika se vedno zberejo praporščakikrajevnih organizacij Zveze borcev zaDel udeležencev na pobočju Dražgošsmo jo premagali v manj kot uri, smo prijetnopokramljali tudi odrasli, vsi skupajpa smo druženje nadaljevali v dvorani,kjer so nas čakali čaj in rogljički.Tudi za člane društva je bila to zanimivaizkušnja, ki nam je pokazala novemožnosti pri organiziranju prireditev inprijetnem ter predvsem koristnem preživljanjuprostega časa naših otrok.V letu 2008 smo bili najbolj veseli odzivaotrok, ki jim je vse naše delo in trudnamenjeno. Po svojih najboljših močeh sebomo člani društva trudili še naprej, vsempa želimo veliko lepega v tem letu, predvsemzdravja, radosti ter veliko ustvarjalnihmoči.Vesna Sušec – Šukervrednote NOB na čelu z zastavo Cankarjevebrigade, ki je v izredno mrzli zimi1941/42 in v globokem snegu bojevalabitko na teh strminah.Slavnostni govornik je bil predsednikDržavnega zbora Republike SlovenijePavel Gantar, ki je poudaril sporočilodražgoške bitke, da vojaška moč samapo sebi ni dovolj, da bi lahko pokorilatemeljna svobodoljubna hotenja ljudi.Četudi je bila cena za to idejo visoka inso jo morali z življenji plačati borke inborci Cankarjevega bataljona ter ustreljeniDražgošani, je ta bitka in decembrskavstaja leta 1941 v Poljanski dolini pomenilaprekinitev množičnega izganjanjaGorenjcev in odvrnila priključitev Gorenjskek velikemu nemškemu rajhu.V prvi vrsti prav njim dolgujemo poklon,hvaležnost in spomin. Sporočilodražgoške bitke je daljnosežnejše. Danesv vojaških obračunih najvišjo ceno plačujecivilno prebivalstvo in tako je bilotudi tedaj v Sloveniji, saj se je znašlo nanapačnem kraju in se je nad njim zneselves bes in srd zavojevalcev. Lahkotnostubijanja neoboroženih ljudi pomeni, dajih nasprotniki obravnavajo kot nepotrebnomotnjo, ki jo je treba odstraniti inuničiti.Slovenski narod se je z Dražgošamivrisal na zemljevid vojaške zgodovinedruge svetovne vojne, saj je bila v Dražgošahprva pomembna frontalna bitka23

Iz dela naših društevmed partizanskimi borci in Hitlerjevokoalicijo. Dogodek je bil tragičen, saj jev tridnevnih bojih, od 9. do 11. januarja1941, padlo 9 partizanov, 11 pa je biloranjenih. Po zavzetju vasi so nemški policistiv dveh dneh postrelili 41 domačinov,vas požgali ter minirali tudi cerkevin oba kulturna domova. Nemci so izgubili27 vojakov in imeli 42 ranjenih. Proti208 partizanom Cankarjevega bataljonaje nastopalo 2500 nemških policistov, izurjenihza bojevanje v gorah ob podporibaterije protitankovskih topov, ki so vasin položaje obstreljevali z Rudnega polja.Iz vasi se je rešilo samo 12 družin, kiso se pridružile partizanom in se skupaj znjimi umaknile na Jelovico.Zgodovinar dr. Tone Ferenc, ki jenajbolj tehtno ocenil decembrsko vstajoin dražgoško bitko je zapisal, da jebil to največji vojaški dogodek v evropskemodporniškem gibanju na interesnemobmočju nemškega rajha. Ta vstajaje ostala v zavesti narodnoosvobodilnegagibanja in tudi okupatorja kot eden najpomembnejšihdogodkov v vsem času vojne.Bila je do primorske vseljudske vstajeSedaj pa nazaj proti Kropijeseni 1943 tudi prva množična vstaja naSlovenskem.V kulturnem programu je 90-letnidramski igralec Aleksander Valič meddrugim povedal, da je imel med vojnoneverjetno srečo, da je v tistih časih kotpartizan prehodil te čudovite kraje in daNova Slovenska zavezaPoslednje Grozdetove stopinje do zmageLetos na novega leta popoldne se nas jezbrala dosti skromnejša četica na poslednjizemeljski poti mladega Lojzeta Grozdeta– umrlega mučeniške smrti po človeškihudobiji, v sovraštvu do dobrega inv zasramovanju. Če je bila četica manjša,pa je bila skoraj v celoti pomlajena (sebene štejem). In upanje je, da zdaj, ko smože premagali – kot pravi pisatelj Simčič– modernost »einkind« družine, da se bota četica z vsakim letom občutno pomnožila.Bog daj, da bi bilo tako!Gospod Stane Kerin nas je ob asistencišentrupertskega kaplana Antona Marošazbral pri, mislim da Fratarjevem križupod cerkvijo. Preden smo se pokrižali, jemoškim naročil, da imamo spričo mrazalahko pokrite glave, saj če so naše mislidobre in Bogu všečne, imajo pri Boguenak učinek – naj prihajajo iz odkrite alipokrite glave. Hvala, Stane, za te besede,ker osebno postajam za mraz vedno boljobčutljiv! In že smo se kot lansko letopokrižali, pod razpelom zmolili očenašin z »Duša le pojdi z mano« in molitvijorožnega venca krenili na Alojzovo zadnjomučeniško pot. Ob potoku Vejaršci smo vmolitvi in petju prišli do križa Pod skalco,kjer se je končala Alojzijeva kalvarija.Gospod Stane je opravil z nami molitveza rajne. Zatem je mladenič med nasrazdelil Grozdetovo podobico, ki ima nahrbtni strani molitev za njegovo beatifikacijo,Stane pa nas je povabil, da jo zbornozmolimo.Po blagoslovu ter pozdravu za prihodnjesnidenje smo se šli še ganjeni dotaknitikriža na vedno bolj svetem koščku zemlje,kjer je obležal kruto dotolčeni Alojz.24so ga vse okupatorjeve krogle zgrešile.Zato nam je prešerno recitiral pesemSlovenski narod, s katero je bil kulturniprogram ob zvokih partizanske koračnicetudi zaključen.Janez Ogrinc,podpredsednik KO ZB ŠkofljicaPodpisani sem nazaj grede s sogovornikomglasno razmišljal, kako po celemsvetu tudi najskrajnejši teroristi za svojagrozodejstva prevzamejo odgovornost,pri nas pa je drugače. Ob desettisoč (insto ... če dodamo še drugo) grozodejstvih,razmetanih po naši domovini, se še nioglasila skupina, ki bi prevzela to odgovornost,čeprav je v javnosti slehernemuznan povzročitelj in izdajalec zločina.Anton Mušič

Iz dela naših društevDruštvo Vaška interesna skupnost GradiščePolni elana stopili v leto 2009Leto 2008 je bilo za Društvo Vaška interesna skupnostGradišče zelo aktivno, saj smo izpolnili vse dejavnosti, kismo si jih zadali. Ker smo o prejšnjih dogodkih redno poročaliv občinskem mesečniku Glasnik, se bomo v temuprispevku osredotočili le na aktivnosti, ki so se zgodile obkoncu leta 2008.Mesec december se je začel z delavnico, v kateri so senaše članice pod vodstvom marljive Zdenke Janovljak lotileizdelovanja novoletnih voščilnic. Članice so pri tempokazale veliko spretnosti in domišljije, z njihovimi izdelkipa se sedaj lahko pohvali vsak član društva, saj smojih prejeli z voščili ob izteku leta. Nadalje je otroke zopetobiskal Božiček, jim razdelil darila, z njimi malo pokramljalin se poslovil do naslednjega leta. Ob koncu leta smoobiskal nekaj naših najstarejših članov ter jim s skromnimdarilom in stiskom roke zaželeli veliko zdravja in sreče vprihajajočem letu. Podpredsednik društva g. Milan Richterpa je organiziral in sponzorsko za naše najbolj marljivečlane uredil družabni večer, ki smo se ga udeležili v VinotekiJurček, za kar se mu iz srca zahvaljujemo. Ponovnosmo organizirali pohod z baklami k polnočnici na božičnivečer. Lani, ko smo šli prvič, nas je bilo le nekaj več kotdvajset, letos pa nas je bilo že 55. Zbrali smo se v društvenisobi in s polno elana in veselja, da so ljudje sprejeli ta stariobičaj, odšli na pohod. Najprej smo se ustavili pri bifejuBor na toplem napitku. Pridružili so se nam pohodniki šeiz drugih vasi in velika skupina ljudi je krenila v temno no. Vzdušjeje bilo praznično in to ni bil le navaden pohod, ampak svečan večer.Goreče bakle so razsvetlile hrib od Gradišča proti Želimljam tako, daje bil pogled enkraten. Edina stvar, ki smo jo pogrešali, je bil sneg, kinas je presenetil naslednje jutro. Nato smo se udeležili polnočnice, pokončanem obredu pa nas je cerkveni odbor pogostil z vročim čajem inkuhanim vinom. Po prijetnem pogovoru, se je naša skupina pohodnikovvrnila domov.Tako smo bili ob koncu leta bogatejši še za en prijeten dogodek. NaGradišču pa se ponovno dobimo v letu 2009. Srečno!Branko Križ, predsednikLetni koncert Ženskega pevskega zbora Laniške prediceRajža s pesmijo po deželici našiV dvorani na Škofljici smo 7. decembra2008 članice Ženskega pevskega zbora(ŽPZ) Laniške predice pripravile pester inzanimiv koncert z zgornjim naslovom. Ksodelovanju smo povabile Moški pevskizbor (MPZ) Šmarje – Sap, s katerim nasdružita ljubezen do petja ter zborovodkinjaMojca Jevnikar Zajc. Dvorana je bilaskoraj premajhna za številne poslušalce.Na koncert smo se pripravljale več mesecev.Izbrale smo stare, že skoraj pozabljenepesmi, ki pa so še žive v spominihstarejših pevcev in poslušalcev. Posebenpoudarek smo namenile učenju narečnihbesedil, da so pesmi zvenele čim bolj pristno– da je bilo že iz besedila mogočerazbrati, od kod pesem izvira.Program pesmi je obsegal slovenskeljudske in narodne pesmi v priredbah priznanihavtorjev. S pesmijo smo rajžali povsej naši deželi ter segli tudi onkraj meja:začeli smo na Primorskem in v Istri, šliv Rezijo, na Koroško, v Porabje, Prekmurje,na Štajersko, v Belo krajino, naDolenjsko, Gorenjsko, Notranjsko ter sezopet vrnili v Ljubljano. Opevali smo kraje,njihove navade in običaje, dogodke izvsakdanjega življenja. Na koncertu je bilopredstavljenih 24 pesmi v izvedbi ŽPZ aliMPZ, nekaj pa jih je zazvenelo iz vseh grlhkrati. Ob zaključku koncerta se nam jepridružila še harmonika in poslušalci sonavdušeno zapeli z nami.V pripravo koncerta smo vložile res velikodobre volje, truda in nenazadnje tudisvojega prostega časa. Zato smo bile šeposebno vesele navdušenja naših poslušalcev.Lepo je bilo slišati starejšo gospo:»Joj, koliko lepih starih pesmi sem podolgem času slišala! Sem mislila, da so ževse pozabljene!« Res je bilo lepo.Metka Jamnik25

Iz dela naših društevObčni zbor PGD LavricaLavrica, 16. 1. 2009 – Po uvodnih formalnostihse je razprava nanašala na delov preteklem letu. Pri tem je bila posebejizpostavljena požarna ogroženost na področju,ki ga pokriva PGD Lavrica. Vletu 2009 bo potrebno vnovič izdelatipopravke načrta ogroženosti in izvedbesprememb le-tega. V bodoče za obveščanjene bodo več uporabljali pozivnika,temveč samo še mobilne telefone. Maja2008 so se udeležili Florjanove maše naVrhu nad Želimljami. 2 člana društva stase udeležila 15. kongresa GZS v Krškem.V juniju 2008 so sodelovali pri krajevniproslavi »Dan Lavrice« z drugimi društvi.V plan za leto 2009 so zapisali, da morajoprepleskati prostore v gasilskem domu terše dopolniti opremo. Če bo ostalo kaj denarja,ga bodo porabili za nakup novegaračunalnika.V letu 2008 so imeli naslednje intervencije(vseh je bilo 15):- Pod Strahom – dimniški požar- Barje – travniški požar- Ob dolenjski železnici – nadzorovanipožig- Barje – travniški požar- Barje – Pod Primcem – razglašena požarnaogroženost (2×)- Pod Strahom – pogorel zabojnik- Grmez – gorelo visoko rastje- Grmez – objekt MORS – lažni alarm- Kamnikarjeva ul. – zabojnik za smeti- Kamnolom Orle – gorele gume- Dolenjska c. – počena vodovodna cev- Pot na Debeli hrib – pogorel plastičniWC- Grmez – objekt MORS – začetek požarav objektu- Babnogoriška cesta – odstranitev drevesas cestiščaUdeležili so se gasilskega tekmovanjana Turjaku in gasilskega rallyja. Organiziraliso gasilsko vajo na objektu prevozništva»MAVER«. Pregledali so vsehidrante na svojem teritoriju.V nadaljevanju so potrdili in izvolili:- Petra Adamiča za poveljnika PGDLavrica,- Marka Accetta za podpredsednikadruštva,- Janeza Jagriča za podpoveljnika,- Andreja Jamnika za člana upravnegaodbora,- Nina Martinc pa je prevzela mladinskosekcijo.Svoj prispevek k zboru so prispevali šepredsednik GZ Škofljica Simon Černe inMilan Rajf. Opravičenega župana občinesta nadomestila oba podžupana g. IvanJordan in g. Roman Brunšek.Za vse goste je bilo zanimivo in pohvalno,da društvo uspešno dela z mladino inuspešno pridobiva nove člane. Trenutnodruštvo spada v 2. kategorijo. Zato moraimeti posadko 23 članov z vso opremo,kar tudi ima.Na pomoč v službi ljudstva že od leta1921!Besedilo in fotografijaAndrej PogačnikPGD OrlePionirji državni prvaki v gasilskem kvizuV soboto, 22. novembra 2008, sem se zdvema ekipama z Orel podal na državnikviz gasilske mladine. Polni optimizmasmo začeli izpred parkirišča Dolgi mostin se napotili proti Puconcem, ki so oddaljeninekaj kilometrov iz Murske Sobote.Z mentorjem ekip starejših pionirkLojzetom Okornom sva na poti premlevalavse dosedanje nastope ekip Orel nakvizih. »Še vedno smo kaj prinesli domov,«je povedal Lojze. Spomnila svase prvega mesta mladincev pred dvemaletoma, pa lanskega tretjega mesta in patretjega mesta iz leta 2005. Vse te uspeheje vedno spremljala tudi kakšna nepred-Ekipa starejših pionirk: Jerca Okorn, Špela Okorn, Tina Pucihar26

Iz dela naših društevvidena okoliščina. Ko je že vse kazalo,da bo letos drugače, se nam je pokvarilavtobus. Z rahlo načetimi živci smo leprispeli v Puconce, kjer smo zamudiliotvoritev kviza in govore najvišjih predstavnikovGasilske zveze Slovenije. Natose je pričelo zares. Trojke so se posedlev klopi in nestrpno čakale na vprašanja.Ta so obsegala teme iz požarne preventive,gasilske abecede, splošnega znanjain drži – ne drži iz gasilske tematike. Podnjihove prste so gledali sodniki, ki so bilimentorji iz nasprotnih ekip. Teoretičnemudelu je sledil praktični del, ki je obsegalpoznavanje gasilskega orodja ter vezanjevozlov. Konkurenca je vsako leto večjain bolj iznajdljiva, tako da nismo vedeli,kako dobro sta se odrezali ekipi z Orel.Dvorana se je polnila v pričakovanju narazglasitev. Vzdušje je bilo izjemno. Zaslišalse je zvok harmonike, ki je prebudilgrla gasilske mladine. Napetost je naraščalain končno so se na odru pojavili najvišjipredstavniki gasilstva z rezultati. Začeliso z mlajšimi pionirji in od zadnjegamesta proti prvemu. Ker je že uvrstitev nadržavno tekmovanje velik uspeh, so vseekipe prejele medalje. Miha Verček, PeterVerček in Žan Černe so nestrpno pričakovali,kdaj bodo povedali njihovo mesto,toda razglasili so jih šele na koncu, kar jepomenilo osvojitev naslova državnih prvakov.Njihova mentorica Mojca Matjažkar ni mogla verjeti, kaj se dogaja. PravTekmovanja starodobnikovSestanek OTC Škofljica se je začel svečano.V imenu Zveze starodobnih vozil jeg. Urban Demšar pozdravil zbrane in jihobvestil, da je bila ustanovljena komisijaza tekmovanja starodobnikov. Prva dirkaje bila v Krškem, druga čez Gorjance, tretjapa v Logatcu. Na slednji je bilo velikogledalcev, tam so tudi podelili priznanja.Generalni zmagovalec je Ciril Omahen(alfa GT),Zmagovalna ekipa mlajših pionirjev z mentorji in predsednikom GZStako zadovoljstva ni skrival somentor innaš predsednik zveze Simon Černe, ki ježe vajen takih uspehov. Lojze Okorn, kise že dolga leta ukvarja z mladino, je znasmeškom povedal: »Pravljica se še karnadaljuje!«Sledila je razglasitev pri starejših pionirjih,kjer smo imeli še eno železo vognju. Špela Okorn, Jerca Okorn in TinaPucihar so v konkurenci tridesetih ekiposvojile deseto mesto. Vodil jih je mentorLojze Okorn.Po takem uspehu je bila vožnja protidomu prijetna in tudi zabavna, saj se jena televizijskem ekranu vrtela komedija.Avtobus je tokrat »zdržal« do Dolgegamosta, kjer smo vzeli slovo in si zaželelipodobne uspehe tudi v prihodnje.Uroš Ciber,Mladinska komisija GZ Škofljica2. mesto: Brane Lukman (BMW l. 74),3. mesto: Urban Demšar,4. mesto: Franci Žunko,5. meso: Duško Klopčič.Izšel je tudi nov letni koledar društva, vkaterem najdemo fotografije starih avtomobilov,pa tudi železniških tirnih vozil.V koledarju najdejo člani še terminesestankov, srečanj in obiskov sejmov.Prvo srečanje bo občni zbor 22. februarja;23., 24. in 25. januarja pa zimski rallyC.M.O.K na Krasu.V garaži na Pijavi Gorici je garažirankombi, ki ga je treba močno renovirati.Na občini trenutno ni velikih možnostiza skupni prostor, namenjen starodobnimvozilom.Peter Pal27

Iz dela naših društev - Vzgoja in izobraževanjeDU LavricaSilvestrovali so …DU Lavrica je 23. decembra 2008 organiziralosamostojno silvestrovanje. Udeležilose ga je 84 članov. Za društvo, kiima 175 članov, je to kar veliko. Saj soposkočni, skoraj tako kot nekoč, pa vendarvzdržljivost le ni več mladostna. No,nekaj je seveda mlajših, a ti so izjeme.Organizatorji so se odlično potrudilitako pri pogostitvi, plesu kot pri raznihigrah. Prav vse udeležence so znali spravitina plesišče, kjer so bili prav dobropremešani.Prijazni sponzorji so omogočili bogatsrečelov, saj je vsaka srečka zadela. Velikdelež v društveno blagajno je prinesla tudilicitacija posebnih dobitkov. Vsakdo se jeodločal po svoje.Za polnočno zdravico s šampanjcemje poskrbelo ZLATARSTVO MOČNIK,za lačne in žejne želodčke GOSTILNASTRAH, dobitke pa LAVRIŠKI POD-JETNIKI IN OBRTNIKI.Ob vsem videnem in slišanem lahkosamo rečemo, da je bilo odlično. Če bi seVzgoja in izobraževanjeZahvala in čestitka g. Francu KorbarjuV zadnjih dneh minulega leta smo bili priče slavnostnemuglasbenemu obeležju 70. življenjskegajubileja g. Franca Korbarja, glasbenika, glasbenegapedagoga ter dolgoletnega direktorja Glasbene šoleGrosuplje.Na tem mestu se mu osebno ter v imenu starševin učencev glasbene šole s Škofljice, zahvaljujemza njegov nepozaben prispevek pri uvajanju glasbenegaizobraževanja v naši občini. Njemu gre največjazasluga, da smo pred leti brez večjih zapletovzačeli z glasbeno šolo tudi pri nas, kar je močnoolajšalo delo otrokom in staršem.Spoštovani g. Franc Korbar! Ob vašem življenjskemjubileju smo uživali z vami na prisrčni glasbeniprireditvi, v vaših mojstrskih nastopih, vašihnepozabnih melodijah in vaši prisrčni odkritosti.Želimo vam, da bi še dolgo premogli dovolj energijeza glasbeno in kulturno bogatenje naše mladine.Kličemo vam še na mnoga in zdrava leta!Jože Jurkovič s somišljenikiFoto: Arhiv GŠ Grosuplje28zgodba ponovila še kdaj, bi bila prav gotovogostilna premajhna.Prisotne je nagovoril župan BoštjanRigler – to je bilo nenapovedano dejanje,ki je prisotnim pomenilo nekaj dodatnihlepih trenutkov.Hvala vsem, ki so kakor koli pripomoglik veselemu silvestrovanju.Besedilo in fotografijiAndrej Pogačnik

Vzgoja in izobraževanjeTehniški danV ponedeljek, 1. 12. 2008, smo imelitehniški dan. K nam je prišel gospodLojze Sever. Povedal nam je, da bomo izdelovalivozilo s pogonom. Najprej namje povedal veliko o vozilih, nato pa smose lotili dela. Izdelovali smo formule izlesenih delov, ki nam jih je predhodnopripravil učitelj. Če si naredil najmanjšonapako, se formula ni več vozila, na primer,če si po nesreči zalepil kolesa. Kosmo naredili končni izdelek, smo nanj napeljališe gumico, ki je vozilu omogočilapremikanje. Tako so nastale naše formule.Ko je gospod Sever odšel, smo lahko svojoformulo pobarvali. Mislim, da smo setistega dneva vsi zelo zabavali, za vse pase moramo zahvaliti gospodu Severju.Maruša Kranjec, 5. aRoditeljski sestanek – srečanje s staršiUčenci 5. b smo za roditeljski sestanek,ki je bil 2. decembra 2008, za starše pripraviliigrico »Kam bežijo meseci?«.Najprej smo si razdelili vloge. Ker jebila igrica obširna, smo v njej nastopalivsi učenci. Z učiteljico smo se dogovorili,da imamo en teden časa, da se naučimobesedilo na pamet. Besedilo nam je šlokar dobro v glave, vendar pa nismo govorilidovolj glasno in razločno. Kmalu pase je tudi to izboljšalo.Sledila je priprava vabil. Pri likovnivzgoji nam je učiteljica razdelila barvneliste. Vsak si je izbral svojo barvo. Natosmo izdelali vabilo. Starše smo vabili nasrečanje, na katerem se bomo predstaviliz igrico. Vabilo smo še okrasili.Kmalu je prišel dan nastopa. Dobrosmo odigrali svoje vloge. Tudi učiteljicanas je na koncu pohvalila, kljub temu dase na vajah nismo najbolje izkazali. Staršiso nas nagradili z močnim aplavzom. Biliso zelo navdušeni.V svojo vlogo meseca oktobra sem sevživela. Imela sem malo treme, a je kmaluminila, saj sem nastopala že večkrat.Tudi v prihodnje si želim, da bi imeliveč takih igric. Na ta način se družimomed seboj in izgubljamo tremo.Nika Švigelj, 5. bPo končani igrici so učenci odgovorilina dve vprašanji:Ali si nastopal prvič? Kako si se počutil?Kaj pa so napisali ostali učenci po igranju:Nastopil sem že večkrat. Počutil sem sedelno dobro. (Domen Aleksič)V igrici sem se počutil zelo dobro, sajsem že večkrat nastopal. Všeč mi je bilavloga in tudi zgodba o mesecih je bila super.(Andraž Jakopin)Nastopala sem prvič. Pred igrico semse počutila grozno. Ko se je igrica začela,mi je malce odleglo. (Jona Kotnik)Prvič sem nastopal. Dobro sem se počutil,a bilo je malo treme. Bil sem živčen,ker sem mislil, da sem pozabil besedilo,ker sem nastopil prvi. (Žak Hranjec)To je bil že moj peti nastop. Počutil semse zelo dobro tudi zato, ker smo na koncupili in jedli in tudi zato, ker smo se medigrico zabavali. (Tilen Dolinšek Kogoj)Gledališko sem nastopil prvič. Počutisem se lepo. Za vajo smo porabili velikočasa, vendar se je splačalo. (Gal Krajčič)Nisem nastopala prvič. Počutila sem sesuper, kajti igralstvo me veseli. Rada bipostala igralka. Je lepa igrica in veselasem, da smo jo izpeljali s pomočjo učiteljiceTatjane Košir. (Ula Ovčar)Misli zapisalaTatjana KoširLikovno delo meseca novembraLikovno delo meseca novembra je narisala Pia Hrovat. Učenci so morali narisati mestno ulico po pravilih perspektivnega risanja;risali so z ravnilom in različno mehkimi svinčniki. Avtorica izbranega dela je upoštevala pravila perspektivnega risanja – navpičnečrte v naravi so tudi na risbi navpične, prav tako vodoravne črte, vse pomožne črte se stekajo v očišče. Določene ploskve na risbi soritmično obarvane in s tem je dosegla uravnoteženost likovne kompozicije. Postopke likovne tehnike je izvedla brez pomoči mentoriceRomane Zupančič Leljak. V risbi je Pia pokazala veliko mero natančnosti pri delu z ravnilom.Tina Zagoričnik, 9. c29

Vzgoja in izobraževanjeAbecedna hiša in predstavitev za staršePreteklo Trubarjevo leto je bilo kot nalaščza nas drugošolčke, saj smo v temletu začeli sistematično spoznavati črke.Tako smo v mesecu novembru obiskalidomačijo Primoža Trubarja na Raščici terse udeležili delavnice z naslovom Abecednahiša. Voditeljica Metka nam je zaigralapravljico o pobegli črki m. Zatemsmo v ustvarjalni urici izdelali vsak svojočrko, jo oživeli in se za konec naučili šepesmico o črki a.Delavnica je še dolgo odzvanjala v našihglavah in nam nikakor ni dala miru.Zato smo v šoli v njenem duhu nadaljevali.Vsaka narejena črka je dobila svojopesmico in ker se je bližal decembrskiroditeljski sestanek, je bila ideja na dlani– pripravimo predstavitev o črkah za našestarše. Zakopali smo svoje glave in roke vdelo, iz mavca izdelali črke ter jih obarvali.Naučili smo se recitacije o vseh našihčrkah, sestavili kviz o Primožu Trubarjuza starše, pripravili črke iz pene in šepraznično okrasili svoja razreda.Težko smo pričakali dan naše predstavitve.Vsi na trnih in občutno nemirni smokomaj preživeli pouk tistega dne. Končnoje le odbila ura pet in vrata 2. a in 2. bso se odprla. Na vratih sta že stala sošolcain delila »vstopnice« za starše, barvnečrke iz gume za posamezno tekmovalnoomizje.Najprej smo starše pozdravili s pesmijo.Sledile so pesmice o črkah, zatem velikikviz o našem očetu slovenščine. In našistarši so se res izkazali, saj smo komaj dobilizmagovalno skupino. Nagradili smojih z lepimi ulitimi in obarvanimi črkamiter jih »pocrkljali« z bonboni. Ob koncupredstavitve je sledilo še presenečenje– ustvarjalna delavnica, kjer je vsak učenec,po ogledu Trubarjevega pečatnika, izgline izdelal svoj pečatnik. Poslovili smo30se s pesmijo, zatem pa ponosno, v objemihstaršev, stekli v noč.Učiteljici Mojca Ahčin inIrena Balažic Gantar

Vzgoja in izobraževanjeDecembrski utrinki iz šolePraznični december je bil pester tudiza šolarje. Pevke in pevci šolskih zborovso se dolgo in dobro pripravljali ter 3. 12.uspešno odpeli ob prižigu luči v Ljubljaniter dan kasneje na šolskem božično-novoletnemkoncertu. 4. 12. je pred koncertompotekal že tradicionalni novoletni sejem.Najmlajši so pod vodstvom učiteljev razrednegapouka in podaljšanega bivanjaizdelovali, razstavljali in prodajali svojeizdelke. Sodelavci šolskega radia so zmentorico Metko Mavsar Pukšič ob priložnostiPrešernovega rojstnega dne, t. i.ta veseli dan kulture, pripravili radijskooddajo, v kateri smo lahko med drugimslišali, kako različne oblike umetnosti nekaterimnaši učencem predstavljajo velikdel njihovega vsakdana. V avli smo silahko ogledali tudi razstavo njihovih del.Srečanje, izbrane besede, okrašen prostor… to je praznik. Hvala in čestitke vsemsodelujočim učencem in učiteljem.Priprave na novoletni koncertPo glasovih razdeljeni smo pesmi vadilikakšen mesec. Dva tedna pred nastopomsmo se srečevali pogosteje in napetost seje stopnjevala. Pričakovali smo snemanjezgoščenke. Srečevali smo se celo med poukom.Teden dni pred nastopom smo imelizelo dolgo vajo, na kateri smo spoznalinašo pianistko. Uskladili smo se z njenimigranjem. Učiteljica si je zelo prizadevala,da bi vse zapeli odlično. Največ težavnam je delala pesem I HAVE A DREAM(skupine Abba). Ponavljali smo jo znovain znova; od stoje so nas bolele noge. Pianistkise je naše petje zdelo lepo, učiteljicapa nas je hotela pripeljati do skrajnosti,saj ve, da zmoremo več, kot pokažemo.Ker pa naše petje še vedno ni bilo dovoljMladinski pevski zbor OŠ Škofljica in povezovalecOtroški pevski zbor OŠ Škofljicadobro, smo k pesmi dodali zvončke.Končno je prišel dan, ko smo odšli vlutkovno gledališče posnet pesmi. Odšlismo z avtobusom in enim kombiniranimvozilom. Ob prihodu smo odšli v praznodvorano, saj so imeli v drugi predstavo.Ogreli smo si glasove, nato pa odšli vdvorano, kjer smo spoznali Izidorja, kinam je dal navodila in kasneje se zvonce(svoje smo namreč pozabili). Prišla je šepianistka in začeli smo s snemanjem petja.Zapeto pesem smo lahko poslušali innato popravili napake. Med snemanjemse nismo smeli premikati, saj se je vseslišalo. Zopet smo imeli največ težav pripesmi I have a dream, druge so nam šlepa veliko bolje. Sredi snemanja smo imeliodmor, dali so nam pijačo in piškote. Natosmo posneli še druge pesmi do konca inže smo lahko odšli.Vse zdaj res zveni zelo lepo, a če bi bilitakrat med nami, bi videli, da je bilo potrebnoveliko dela, ponavljanj in energije.Lepo se zahvaljujem naši učiteljici MatejiNovak, da nam je vedno dala upanje,da smo vztrajali, in da je vedno znala iznas iztisniti najboljše.Hvala tudi Lutkovnemu gledališčuLjubljana, gospodu županu in učiteljem,ki so nas spremljali in poslušali ter tuditistim, ki so nam dovolili hoditi na vajemed urami.Laura Koudela, 8. aOb prižigu prazničnih lučkV sredo, 3. 12. 2008, je bil za nekaterečlane mladinskega pevskega zbora OŠŠkofljica prvi nastop. Zgodil se je prav naPrešernovem trgu ob tradicionalnem prižiganjunovoletnih lučk.Sama sem tudi pevka, zato vem, kakšnoje navdušenje ob prvem javnem nastopu.Pod vodstvom naše učiteljice glasbe inzborovodkinje Mateje Novak smo zapelištiri pesmi (Človek sem, Didn’t my lorddeliver Daniel, I have a dream in Želimovam srečen praznik), poleg nas pa so nastopilitudi učenci OŠ Zadobrova. Občinstvonam je ploskalo. Bili smo ponosninase, predvsem pa smo se zabavali.Na stotine ljudi se je zbralo, da bi prisluhniliveč zborom in spremljali gospodažupana Zorana Jankovića pri prazničnirazsvetlitvi mesta. Ko smo zbori končalis petjem, so mesto v trenutku osvetlilepraznične lučke in prireditev se je s temkončala.Monika Gradišar, 8. bMoji spomini na božični sejemIzdelali smo veliko lepih izdelkov in jihprodali za denar, ki smo ga prislužili zaigrače in šolske rekvizite, delček denarjapa je šel za materinski dom. Ikebano sem31

KulturaNovoletno srečanje SelkLetos je bilo že drugo srečanje Selk (sSel pri Lavrici). Pred enim letom so se vbožičnem času zbrale na Orlah. Bilo jetako »fletno«, da so ob slovesu sklenile,da bodo zgodbo ponovile čez eno leto.In to se je tudi res zgodilo. O, letos jihje bilo že 23. Večer so popestrile s srečelovom,pa še s harmoniko za povrhu. Sfrajtonarico jih je prešerno zabavala ga.Urška. Ker ni bilo moške druščine, so karsame zaplesale.Ob tej priliki je treba povedati, da je danesvas Sela že tako gosto poseljena, da semnogi krajani niti ne poznajo med seboj.Ženske so pač tako zagnane, da želijo pritizadevi do dna. Prepričane so, da se z malotruda tudi prepoznavnost lahko uredi. Doseljevanjena Sela še kar narašča.Med zbranimi je imela res pravo vaško»domovinsko« pravico le ga. Vida Kregar,vse ostale pa so priseljene. Ja, tudi vaškopravico je treba s stažem bivanja odslužitiin se na ogled postaviti. Ta pa se doseže sskupnimi vaškimi akcijami. Je še zmerajtako, da se marsikaj zgodi, če tudi ženskidel hišnega sveta prida svoj »zlati« glas.Dokler se bodo pogovarjale o domači vasiin potrebnih izboljšavah, bo kar dobro.Prijateljstvo, prijazen pozdrav, lepabeseda in dobronamerni načrti so vednoznak res pravega sodelovanja. Koliko vsegatega povsod manjka. Malo se je trebaspustiti na realna tla, pa je uspeh dobrihnamenov vedno zagotovljen. Iz malegaraste veliko, pa naj bo tako na Selah inmorda še kje in vsak po svojih močeh.Pa srečno, zdravo in veliko uspehovvsem, ki bodo prebirali te skromne vrstice.Besedilo Andrej PogačnikFoto: S. KregarŠtefanovo 2008Blagoslov konjLeto se je ponovilo. Spet je prišel praznikkonj. Sv. Štefan kot njihov zaščitnik spet goduje.Letos so rejci prignali k blagoslovu 12 konj. Posv. maši ob 10. uri so prišli na vrsto konji – ponosposebne vrste ljudi. Le kako ne. Celo letolastnikom nudijo zanimivo rekreacijo in pomočpri delu, istočasno pa zahtevajo od njih skrbnonego.Župnik Lojze Zupan je opravil predpisani obred,ki mu je prisostvovala velika množica ljudi,konji pa so seveda dobili tako zaželeno sol. Pravvso so polizali. Na koncu so prisotni obiskovalciobreda dobili še nekaj tople malice, sladkarij invročega čaja.Celoten obred s pogostitvijo je organiziral TDLavrica, tako kot že nekaj let doslej. Število rejcevkonj se iz leta v leto spreminja. Začeli sopred leti z udeležbo 25 konj, sedaj se število gibljemed 18 in 12. Seveda pa obstajajo še rejci, kise iz različnih razlogov obreda ne udeleže.God sv. Štefana so rejci in njihovi oboževalcilepo proslavili. Pravijo, da tako, kot se za njihovceh spodobi.Besedilo in fotografijaAndrej Pogačnik34

KulturaSv. maša s koncertomNa nedeljo Jezusovega krsta, 11. januarja2009, nas je naš župnik Jože prijetnopresenetil pri maši ob 10. uri. Ves oltarniprostor je bil napolnjen s pevci in instrumentalisti.Za vse ministrante ni bilo dovoljprostora, komaj ga je bilo za župnika,diakona in strežna ministranta.Naj gostujoče predstavim kar po besedahg. Boruta Usenika iz Grosupljega, kijih je spregovoril z ambona: »Oni pa so šliin povsod oznanjali in Gospod je z njimisodeloval ter besedo potrjeval z znamenji,ki so jih spremljala. V teh evangelistovihbesedah se najde okoli 50 pevcev in instrumentalistov,ki bomo s prepevanjemin muziciranjem spremljali današnjosveto daritev. Šli so po svetu in povsodoznanjali. Mladinski mešani pevski zboriz Velike Račne pri Grosupljem, šopekprelepih glasov, mladostnih, veselih, optimističnihobrazov (podpisani bi dodal šemoči in volje), že 13 let oznanja Gospodovobesedo in Gospod z njimi sodeluje.Sabina Gruden je njihova zavzeta pevovodkinja,ki se v večini danes pripravljenihskladb predstavlja tudi kot avtoricapriredb. Z njimi in za njimi je malo manjšišopek Moškega pevskega zbora Corona(v njem sta naša pevca Franci Kraškovicin Primož Strgar) iz Grosupljega, ki prepevane samo sakralno, temveč predvsemslovensko narodno in umetno pesem že20 let. Zbora sta se našla v skupnem projektu,imenovanem božična maša s priložnostnimkoncertom. Avtor maše je TadejHorvat, leta 1982 rojeni glasbenik in pianist,prejemnik mnogih, za tako mladegačloveka izjemnih nagrad. Skozi partiturobo pevce in glasbenike vodil Jernej Kralj,sicer prizadevni in neumorni umetniškivodja Moškega pevskega zbora Corona.Ob naštevanju pa moram predstaviti šeostale, bolj izpostavljene glasbenike:V Goričah smo biliŽupljani rudniške župnije smo bili 14.decembra 2008 na obisku v župniji Goričena Gorenjskem. V to župnijo spada tudibolnica Golnik. Ob zadnjih premestitvahje trenutni župnik na Rudniku prav iz težupnije. Na obisk je odšel poseben avtobusz več kot 50 popotniki in še s tremiosebnimi avtomobili.Župnija Goriče ima okoli 3500 duš. Polovicase ukvarja s kmetovanjem, polovica- ob klavirju Zoran Škrinjar, jazzovskipianist, ki note navdušeno kupuje, ne dabi jih mogel videti;- strune na kontrabasu ubira AndrejŠtrus, zanj bi veljalo reči, da mu igra vse,karkoli prime v roke;- s pretanjenim občutkom za ritem je obtolkalih mladi Izolan Tomaž Viler;- prva in druga violina današnjega dnesta Klara Gruden in Veronika Berdajs, naviolončelo pa muzicira Petra Marinčič;- vokalna solistka Julija Omahen nasbo navdušila s svojo interpretacijo pesmiYou rise me up.Preizkušnje, ki smo jim bili pevci inglasbeniki izpostavljeni tekom študijaprograma, bodo pozabljene, še najbolj shvaležnim in petju predanem poslušalstvu,ki ceni velik trud, ki je potreben zapetje. Tudi s pomočjo vas naj živijo melodije,živijo naj besedila, ki se v melodijahoznanjajo. Na široko odprite svoja srca,očistite jih nepotrebne navlake in bremen,pa z raznimi drugimi deli doma in v okoliciKranja. Ja, tisti, ki obdelujejo zemljo,so kar trdni in pravi gorenjski kmetje.V župnijski cerkvi imajo v oltarju zavetnikasv. Andreja. Ja, vredno je videti, kakoskrbni so gospodarji tudi za cerkveni hram.Vse je zelo skrbno urejeno in vzdrževano.Imajo imenitno, zelo akustično cerkev.Kako se sliši zborovsko petje in orgle vtaki cerkvi, je treba preprosto samo slišati.prepustite se Gospodu, naj se vas dotaknenjegova bližina in v vas ostane!«Res je na vse nas pri maši sodelujočenaredilo globok vizualni (vse smo imelipred seboj) in vokalni vtis, ki nam bo zagotovoza vedno ostal v enem od lepšihspominov.Po maši so zapeli še nekaj skladb z duhovnovsebino.Gostujoče smo res (samodejno po navdušenju,ne po ukazu) burno nagradili zaplavzom. Nekatere pesmi so se nas šeposebej dotaknile (podpisanega kot ljubiteljaAbbe nekdaj pesem Angeli živijo) insem na vseh prisotnih videl, da so njihoviobrazi izžarevali novo, dodatno zadovoljstvo.Hvala orkestru in našemu župniku JožetuTomincu za lepo doživetje.Anton Mušič,Skupina za oznanjevanje ŽPS ŠkofljicaFarani so se predstavili na svoj izvirennačin. Seveda pa so tudi Rudničani pokazali,kaj zmorejo. Svoj pevski program sopredstavili pri maši.Sledilo je še srečanje z župljani v domukrajevne skupnosti. Gostje so bili presenečeninad sprejemom in pogostitvijo.Presežnikov v dobrem je bilo toliko, da seje kar pogosto slišalo, če so res na Gorenjskem.Ničesar ni manjkalo. Bilo je vse-35

Knjižnica sporočaga, od hrane do zabave. Gostje so s sebojpripeljali kar dva harmonikarja in eno rezervnoharmoniko. Dokler domačini nisoizbrali tretjega harmonikarja, je poprijelza harmoniko kar rudniški župnik. Plesiščeje bilo vseskozi polno zasedeno.Ko so se Rudničani vračali domov, sobili prešernih obrazov, že pa so se jim poglavah pletle misli, kako se bo izšlo povratnosnidenje. Pa je bilo slišati soglasensklep, da se z dobro voljo in enotnostjovse doseže in preseže.Besedilo in fotografijeAndrej PogačnikKnjižnica sporočaPrednovoletne ustvarjalne delavniceV Knjižnici Škofljica je bilo v prednovoletnemčasu zopet pestro, saj so potekaleže tradicionalne ustvarjalne delavnice.Otroci so lahko izdelovali kar tri različneizdelke, in sicer palčka oz. palčico,pingvinčke v obliki darilca in vile iz raznobarvnegapapirja. Nastali so prečudovitiizdelki, nekaterim kar ni in ni zmanjkaloTretja svečka knjižnega klubadomišljije. Ker je bila izbira materiala inbarv papirja zelo pestra, so nastajali zelorazlični in unikatni izdelki.Kljub temu da so delavnice potekalečez celo dopoldne, je bilo na trenutke karmalce gneče.Vsem otrokom pa tudi staršem se zahvaljujemo,da ste prišli, in komaj čakamo,da se vidimo na naslednjih delavnicah.Hkrati pa vabimo tudi nove nadebudneže,da se nam pridružijo, saj se obustvarjanju zelo zabavamo in novih idejni nikoli preveč!Katja Mederal17. decembra 2008 je bil zame in za vse člane knjižnega kluba zeloposeben večer. Praznovali smo namreč 3 leta. Ob polni mizi dobrot indobri kapljici vina ali soka smo nazdravili našemu uspešnemu delovanju.Ko pogledam nazaj, moram priznati, da si niti v sanjah nisem upalapričakovati tolikšnega odziva na mojo idejo o ustanovitvi knjižnegakluba.Odkar sem postala pisateljica in je to postalo največji del mene, semsi želela imeti svoj knjižni klub in ob podpori knjižnice PrežihovegaVoranca mi je to uspelo. Začela sem skromno. Sprva sem imela le enočlanico in potem počasi, zelo počasi se je število članov večalo.36

Knjižnica sporočaV treh letih smo prebrali ogromnoknjig, imeli zanimive diskusije in večkratvnete razprave. V letu 2008 pa se lahkočlanice pohvalimo tudi z moškim članom,ki je vsekakor prinesel svež veter v našasrečanja.Vsak mesec se veselim ponovnega snidenjas prav vsakim izmed svojih članov,kajti vsak je tako zelo poseben, čudovit inNovo na knjižnih policahODDELEK ZA ODRASLEzanimiv, da resnično vsi skupaj tvorimopaleto vseh mogočih barv. Tvorimo pravomavrico prijateljstva.Večjih sprememb v knjižnem klubu vteh treh letih delovanja ni bilo. Postali pasmo vse bolj povezani in lahko trdim, dasmo prava literarna družina.Dragi moji, rada vas imam! Hvala, kerste! Brez vas mi ta želja ne bi uspela!3 Sociologija, pravo, etnologijaPEZDIR, Rado: Slovenska tranzicija od Kardelja do tajkunovESTULIN, Daniel: Skupina Bilderberg – gospodarji globaliziranegasvetaKAUSHAL, Anita: Doma: družinski življenjski slogOBAMA, Barack: Pogum za upanje: misli o vrnitvi k ameriškemusnuBENEDETTI, Ksenija: Protokol, simfonija formeLUONGO-Orlando, Katherine: Drugačno preverjanje znanja:predlogi za avtentično spremljanje napredka: preizkušeni nasvetiin zamisli za učinkovito poučevanjeREPIČ, Tanja: Nemi kriki spolne zlorabe in novo upanjeŠAVLI, Jožko: Zlati cvet: bajeslovje Slovencev: duhovna dediščinaKarantanijeHYGINUS, Gaius Iulius: BajkeDragi občani in občanke, tudi vi lepovabljeni na ta edinstvena mesečna srečanja,kjer se družimo ob čaju in piškotih terrazpravljamo o knjigi meseca.Vse informacije dobite v Knjižnici Škofljica.Vaša pisateljica in občankaSonja Pirman0 MenedžmentCLEMMER, Jim: Učinkoviti vodja: brezčasna načela osebnega,poklicnega in družinskega uspehaBABIČ, Aleš: Zakaj sem brez denarja?: 24 idej za zmanjševanježivljenjskih stroškov1 Filozofija, okultizem, psihologijaGADAMER, Hans-Georg: Dediščina EvropeSCHAEFER, Carol: Babice svetujejo svetu: starešinke ponujajosvoje videnje rešitve našega planetaSTREET-Porter, Janet: Življenje je za pop…it prekratko: priročniko tem, kako doseči v življenju to, kar si ti želiš, ne da biizgubljala čas, energijo in denarCHAPMAN, Gary D.: Z ljubeznijo do sreče: sedem lastnostiljubezni, ki bodo obogatile naše življenjeOBRADOVIĆ, Ružica: SOS za najstnike: odgovori na vprašanja,ki spremljajo odraščanjeSAGAN, Carl: Svet demonov: znanost kot luč v temiVITALE, Joe: Ključ: kako doseči vse, kar si želimoHARRIS, Judith Rich: Otroka oblikujejo vrstniki: zakaj otrocipostanejo takšni, kot soMANZ, Charles C.: Moč neuspeha: 27 načinov, kako spremenitineuspeh v uspeh: recepti za ustvarjalno, uspešno in mirno življenjeGRUDEN, Vladimir: Avtogeni trening: z vajo do srečeATKINSON, William Walker: Vibracije misli: zakon privlačnostiv svetu misli2 VerstvoWAZZS, Alan: Dao: pot vodePARIS, Edmond: Jezuiti – skrivna vojska papeštvaMCCLOUGHRY, Roy: Bog, ljubezen in vse drugo5 Matematika, vesolje, fizika, biologija, rastlinstvoKAVKLER, Iztok: Matematika: leksikonVESOLJE. Velika ilustrirana enciklopedijaKOŽUH, Vasja: Srednješolski plonk plus. Fizika: razlage, formule,rešeni primeri, namigi, opozorila, tabeleWATSON, James D.: DNK: skrivnost življenjaESENKO, Ivan: Sto vrtnih živali na SlovenskemSCHAUER, Thomas: Rastlinski vodnik6 Medicina, zdrava prehrana, kuharstvo, domače živaliDELAHAYE, Marie-Claude: V pričakovanju otroka: vodič zanosečniceILIES, Angelika: Vitaminska dieta: naravno hujšanje s sadjemin zelenjavoOGOREVC, Marjan: Alternativna medicina v športuPAPUGA, Petar: Naša prehrana, odsev nas samih: vodnik dozdrave in uravnotežene prehraneKRESAL, Bizaj Polona: Narava zdravi s hrano: dieta s hladnostiskanim oljem in veliko zelenjaveTIMBRELL, John A.: Paradoks strupa: kemikalije kot prijateljiin sovražnikiMORRIS, Desmond: Otrok: osupljiva zgodba prvih dveh letživljenjaHEINEMAN, Mary: Ko zaigraš še zadnjo srajco: napotki za odvisneod iger na srečo in njihove svojceGREINER, Karin: Zelišča: temeljno delo z več kot 200 portretipriljubljenih zeliščBOŽIČNO pecivoCRAMM, Dagmar von: Praznične dobrote: več kot 300 receptov,ki bodo gotovo uspeliFRUCHTEL, Ingrid: Polnovredna prehrana: vegetarijanski receptiza začetnike: z blagoznanstvom ter s številnimi informacijamiin namigi za zdravo prehranoPETROVČIČ, Vida: 70 najboljših receptov za hujšanjeSTO slovenskih kuharic – sto receptovSLADKO, najslajše: recepti iz šolske zborniceKARMEL, Annabel: Velika paparica za male papavčke: več kot200 hitrih, preprostih in zdravih jedi za vašega dojenčka in malčkaCOREN, Stanley: Kako razmišljajo psi: razumevanje pasjegaživljenjaDODMAN, Nicolas H.: Muc, ki je mijavkal na pomoč: psihologijamačkFEDERMAN, Rachel: Testirajte svojega psa: pasji IQ test: jevaš pes prikrit genij?37

Knjižnica sporočaBIZILJ, Ljerka: Slikarji stvarnosti: podobe slovenskih medijevBOUTENKO, Victoria: Zeleno za življenjeGORJAK, Robert: Vinski vodič: Slovenija 20097 Umetnost, športGRADIŠEK, Matevž: Izbrana letalna področja: vodnik za jadralnepadalce in zmajarjeŠUŠTERŠIČ, Dušan: Predstavitvene tehnikeSTREL, Martin: Mož, ki je premagal Amazonko80/82 Jezikoslovje, literarna teorijaŠOLSKI slovar. Angleščina: angleško-slovenski in slovenskoangleškislovarSKAZA, Jože: Žepna slovnica slovenskega jezika za vsakdanjorabo: pravila in rabaŠOLSKI slovar. Nemščina: nemško-slovenski, slovensko-nemškislovarSNOJ, Marko: Slovenski etimološki slovarVESENJAK, Alenka: Album svetovnih književnikov. Svetovniklasiki od antičnih začetkov do moderne82-1 PoezijaPAVČEK, Tone: Pesmi in letaCOTIČ, Metka: Kelih brez dnaPREDIN, Zoran: Poljub, ki riše ustniceKAČIČ, Mila: PrigodniceZAJC, Dane: V belo82-311.2 Družabni romanSHREVE, Anita: Vse, kar je želelBAJAC, Vladislav: Knjiga o bambusuZGODBE iz Flandrije: antologija flamske kratke prozeLOVECRAFT, H. P.: ZgodbeFLANAGAN, Richard: Neznana teroristkaTABUCCHI, Antonio: Indijski nokturnoUMRIGAR, Thrity: Sladka sedanjostLOTTER, Elbie: To sem jaz, AnnaREID, Carmen: Zadetek v polno: zgodba o nezvestobi, neplodnosti,jagodah in smetaniLEE, Abby: Pohod(t)nicaMŐDERNDORFER, Vinko: Opoldne nekega dneLEANTE, Luis: Verjemi, da te imam radSIMMEL, Johannes Mario: Sanjaj nemogoče sanjeMCGUCKIN, Isla: Bo fantek? Bo punčka? Bo …WOODIWISS, Kathleen E.: Cvet na rokiPETAN, Žarko: Poznal sem jihMERLJAK, Ivan: Taborski zvonoviLESSING, Doris May: Peti otrokBENTOFF, David: Mesto tatovCOETZEE, David: Deška letaROTH, Philip: Portnoyeva tožbaNOVAK, Bogdan: Življenje na Marsu: kratke zgodbeBUČER, Ivan: Koča na RobuTAMARO, Susanna: Poslušaj moj glasBEY, Essad: Ali in NinoDIM, Dušan: Rdeča mesečinaMARINČIČ Ožbalt, Irma: AnkaMCCALL, Mary Reed: Onkraj skušnjavePEKARKOVA, Iva: Dej mi ta kešHARRIS, Joanne: ČokoladaSTEINBAUER, Zoran: Ukradeno sonceNOVAK, Luka: Zlati dež ali Kaj hoče moškiTAJ, Teodora: V imenu očeta: o moškem, ki se je boril za otrokaCOELHO, Paolo: BridaFERRARI, Vasja: SvetiščeCOETZEE, J. M.: Mladost: prizori iz podeželskega življenja II82-311.6 Zgodovinski romanKOSZTOLANYI, Dezso: Neron, krvavi pesnikBOŽIČ, Rastko: Mesto situl: arheološko-zgodovinska-domišljijskapripoved82-312.6, 929 Biografski roman, biografijeGOLOB, Tadej: Zgodba iz prve roke: Zoran PredinMARKUŠ, Robert: Borci brez preteklosti: resnična doživetjaSlovenca v francoski legiji tujcevTRAPP, Maria Augusta: Hvalnica družine Trapp82-94 SpominiNEMAT, Marina: Cena življenjaZOBEC, Peter: Od Krima do KrimaPINTER, Erazem E.: Mojih prvih 100HILLESUM, Etty: Pretrgano življenje: dnevnik Etty Hillesum1941–1943: pisma iz WesterborkaGUEVARA, Ernesto: Motoristov dnevnik: zapisi s potovanjaBOYD, William: Katerokoli človeško srce: zaupni dnevnik LoganaMountatuarta886.3-312.4 KriminalkeCHARNEY, Noah: Tat umetninMARGOLIN, Phillip: V okovihWILSON, Robert: Skriti morilciPALETTI, Giorgio: Jaz ubijamGERRITSEN, Tess: ŽetevCRICHTON, Michael: StrahovladaCAMILLERI, Andrea: Glas violine: četrti primer komisarjaMontalbanaŠTEFANEC, Vladimir P.: Mrtvi ne plačujejo računov: primeriinšpektorja KobalaAKUNIN, Boris: Ahilova smrt886.3-312.9 Znanstvena fantastikaCOLFER, Eoin: Artemis Fowl in izgubljena kolonijaLESAR, Ladislav: Sto pogovorov z znanimi SlovenciMARTIN, George R. R.: Pesem ledu in ognja. Spopad kraljev9 Geografija, turistični vodiči, potopisi, zgodovinaNAROČNICKA, Natalija: Velike vojne 20. stoletja: za kaj in skom smo se boriliGRANDA, Stane: Mala zgodovina SlovenijePALIN, Michael: Nova EvropaBAIGENT, Michael: Skrivna Nemčija: Stauffenberg in mističnazarota proti HitlerjuTEPEŠ, Miran: Z vetromCHATWIN, Bruce: V PatagonijiSANJSKA potovanja: 500 najboljših poti po svetuPripravila Alma Vidmar MederalKNJIŽNICA ŠKOFLJICA KNJIŽNE NOVOSTIobjavlja tudi na internetni strani: www.skofljica.si38

Knjižnica sporočaKaj berejo knjižničarji?KIDD, Sue Monk: Skrivno življenje čebelDobro napisana zgodba z opisi dogajanj na ameriškem jugu v času pridobivanja državljanskih pravic črncev. Knjiga ponuja tudištevilne zanimivosti iz življenja čebel skozi vsakdanja sezonska opravila črne čebelarke Auguste, ki je ena izmed osrednjih likovromana. Zgodba je polna toplih in pristnih čustev, ki se tkejo med nenavadno črnsko družino in belo deklico, ki se je skupaj s svojočrno varuško skrila pred nasilnim očetom.Lana ŽgajnarZEVIN, Gabrielle: ONKRAJEna izmed bolj zanimivih knjig, ki sem jih zadnje čase prebrala, je brez primere knjiga ONKRAJ. Kljub temu da je to knjiga zamladino, se ukvarja z vprašanji, kaj se zgodi, ko umreš, kam greš, kaj delaš tam …Glavna junakinja knjige je petnajstletna Liz, katere zgodbo spremljamo od trenutka, ko umre, pa do njenega ponovnega rojstva.V knjigi Onkraj, kraju kamor gredo duše umrlih, jo sprejme babica Betty, ki pa ne zgleda tako, kakor bi babice morale – starejšegospe z belimi ali sivimi lasmi in gubami. Liz sprejme ženska, ki ima toliko let kot njena mama. Liz, ki je komaj čakala, da bo stara16 let, da bo šla študirat in se zaljubila, se s tem, da tega ne bo nikoli dočakala, nikakor ne more sprijazniti. Betty jo poskuša razumetiin ji pomagati – bere priročnik Kako se pogovarjamo s pravkar preminulim najstnikom, ji posoja večnike, ki jih potrebuje za ogledživljenja na zemlji, dokler se Liz ne bi odločila za avokacijo (poklic), se prilagodila življenju v Onkraju ter tako ugotovila, da ji nipotrebno »odrasti« po letih, da bi živela življenje.Ne glede na to, da sama tematika ni lahka, prej morbidna, jo avtorica predstavi na tenkočuten način tako, da knjiga postane hvalnicapolnosti in raznolikosti življenja ter hvalnica življenja samega.Katarina SeligerJANČAR, Drago: GRADITELJ, Zbirka MitiZbirka Miti prinaša na novo napisane znane mite izpod peres svetovno znanih pisateljev. Izmed slovenskih sta bila k pisanju povabljenaDrago Jančar in Feri Lainšček. Jančar si je za podlago izbral mit o Dedalovi gradnji labirinta oziroma Minosove palače vKnososu na Kreti, kjer je bil zaprt Minotaver – napol bik in napol človek, kateremu so žrtvovali ljudi. Mit je aktualiziral s predvojnimkomunistom Pavlom Arehom, graditeljem zapora v komunistični Jugoslaviji, ki je drugo svetovno vojno preživel v nemškemujetništvu. V lastno zgrajenem zaporu se je, zaradi »žrtvovanja za dosežke revolucije«, nato znašel tudi sam. »Vprašal sem ga, aliso takrat poznali rek, da revolucija žre svoje otroke? /…/ Vprašal je, zakaj me to zanima? Rekel sem, da si težko predstavljam tističas. /…/ Kako je mogoče razumeti čas, v katerem so radijski sprejemniki po vsej veliki deželi hreščali od humanističnih gesel insvetle prihodnosti, hkrati pa so revolucionarji na skritih krajih trpinčili in ubijali politične nasprotnike in vse pogosteje tudi brate poorožju in prepričanju? Pogledal me je v oči in rekel: ‘Tega ti nikoli ne boš mogel razumeti. /…/ Tudi jaz sem začel počasi dojematišele takrat, ko sem se sam znašel notri,’ je rekel.«Knjigo priporočam v branje predvsem tistim, ki ob problemih radi rečejo, da je bilo v Jugoslaviji bolje. Avtor nam namreč sporoča,da je bil to »oster in surov čas, oster kakor dvorezna sekira iz Minosove palače na Kreti«.Iztok PetričKnjižnica Škofljica vas vabi naPREDAVANJEIZZIVI NOVE DOBE INTRANSMISIJSKA MEDITACIJAv torek, 3. februarja, ob 19. uri.‣ Kdo so Maitreja in Mojstri modrosti?‣ Na kaj opozarjajo nenavadni pojavi, kot so žitni krogi,svetlobni križi in drugi?‣ Kako lahko človeštvo doseže trajen mir in vzpostaviekološko ravnovesje?‣ Transmisijska meditacija kot izredno učinkovita metodasluženja svetu.Vabimo vas na KNJIŽNI KLUB, ki bov sredo, 25. februarja,ob 19. uri v Knjižnici Škofljica.Tokrat se bomo pogovarjalio knjigi NAJBOGATEJŠIJAMSKI ČLOVEK, kijo je po pripovedovanjuDouga Batchelorja napisalaMarilyn Tooker.Literarni večer bo vodilapisateljica Sonja Pirman.39

Knjižnica sporoča - Gospodarstvo in turizemOB 8. FEBRUARJU,KULTURNEM PRAZNIKU,bo v Knjižnici Škofljicana mladinskem oddelkuKNJIŽNA RAZSTAVAv počastitev velikemu pesniku.Gospodarstvo in turizemS kolesom na NizozemskoNa praznični dan – 25. junija 2008 – svase s prijateljem Jožetom usedla na svojiotovorjeni kolesi. Cilj najine poti je bilWestbroek, ki je kakih 10 km severozahodnood nizozemskega mesta Utrecht,kjer živi moj prijatelj Kees s svojo družino.Pot naju je z Lavrice vodila skozi Ljubljano,Kranj do Begunj, kjer sva v vročihpopoldanskih urah opravila prvi počitek.Nadaljevala sva proti Jesenicam in tistidan pot zaključila v Podkorenu.Rahli vzponi preko celega dneva in strmivršaci Alp so bili najini zvesti spremljevalci.Počasi in vztrajno sva se vzpenjalain proti večeru v kraju Liesing, nanadmorski višini dobrih 1100 metrov, zavilav majhen, prijeten kamp z bazenom.Noč ni bila videti obetavna, saj so težki,temni oblaki zastirali celotno območje. Zbližnjega pašnika sva prinesla večjo lese-40Dragi občani Škofljice,obveščamo vas,da v Knjižnici Škofljica potekaRAČUNALNIŠKOIZOBRAŽEVANJE,ki ga organizira Šola 2F.Podrobnejše informacije natel. št. 041 200 211.

Gospodarstvo in turizemno kozo, preko katere sva potegnila polivinilin prostor pod njo je bil tisto deževnonoč najin hotel.Prebudila sva se v oblačno jutro. Potsva začela s strmim vzponom in vijugastacesta naju je vztrajno vodila dalje, skoziMaria Luggau do Kartitscha, ki je bil ssvojimi 1540 metri najvišji prelaz na najinipoti.Po vsakem vzponu sledi spust in že svadrvela v dolino. V kraju Silian, še vednov Avstriji, sva zavila proti Italiji. Cesta jepostala bolj zložna in kilometri so se nabiraliza spoznanje hitreje. Tudi sonce se jepokazalo in vrteti pedala je kar naenkratpostalo enostavneje.Po Brennerju (1380 m) pa je sledil najhitrejšispust na celi poti, tja do 74 km/h jepokazal števec, ko sva drvela proti znanemuzimskošportnemu središču Innsbrucku.Iz mesta sva se peljala proti Telfsu,Nassereithu in nato proti Fernpassu (1210m. n. m.). Na poti proti prelazu naju jemoja prva preluknjana zračnica primorala,da sva prenočila v bližnjem kampu.Po treh kilometrih vzpona pa je bilazračnica vnovič prazna, Jože, ki je bil nekajmetrov naprej, tako ni slišal kletvic,ki so frčale naokrog. Spet vse torbe dol,sneti zadnje kolo in v potu, ki je curljalpreko obraza, menjati zračnico.Dan je bil vroč tudi na več kot tisočmetrov nad morjem in ko sva se prekoFernpassa spuščala proti Nemčiji, se jetemperatura samo še zviševala. Ker jebila nedelja, sva si v Kemptnu privoščiladaljši počitek.Noč je bila vse prej kot mirna, saj se jenad kampom razbesnela nevihta s hudimnalivom. Najin improviziran šotor je komajzdržal sunke močnega vetra.Čeprav je zjutraj še vedno rahlo deževalo,sva peljala dalje. Gričevnata nemškapokrajina od kolesarjev zahteva posebendavek. Poleg tega, da sva težje našla ceste,po katerih je bila dovoljena vožnja skolesi, so bili tu še neskončni vzponi inspusti, ki so bili samo na videz nedolžni.Iz Kemptna naju je pot vodila skoziMemmingen, Biberach in Ehingen. Idiličnajasa, daleč od naseljenih površin inobkrožena z žitnimi polji in gozdičkom,41nama je tisto noč nudila novo zavetišče.Po prvih kilometrih naslednjega dne sosi sledili kraji Munsingen, prisrčni BadUrach in Metzingen. Pri Riederichu svazavila proti znamenitemu mestu Tübingen,kjer je pred slabimi petsto leti PrimožTrubar dal natisniti prvi slovenskiknjigi. Na poti proti Herrenbergu sta mina zadnjem kolesu popustili dve naperi inv bližnji vasi sva našla lokalnega mojstra,ki je znal popraviti vse. Tudi kolesa! Po tistem,ko je izvedel, od kod sva prikolesarila,je namazal še pesta, pedala, zavornemehanizme in preveril tlak v zračnicah. Okakšnem plačilu pa tudi slišati ni hotel.V prijetnem Calwu, ki se nahaja v nekakšnikotanji, sva naredila malo daljšipočitek. Toda pravi šok je bila vijugastain strma cesta, ki je iz mesta peljala protikraju Obereichenbach. Za vsako ravninoin ovinkom v daljavi se je pokazala novaravnina z novim ovinkom tam nekje naobzorju – ves čas pa vzpon in to v najhujšiopoldanski vročini. Nekje na polovicicelotnega vzpona sva odvrgla kolesiin se brez besed ulegla v obcestno travo.Potrebnih je bilo dobrih petnajst minut inenergetski napitek, da sva lahko spet zavrtelapedala.Naslednje jutro je naznanjalo najboljvroč dan najine poti. Žal sva začela precejpozno in opoldanska temperatura na obcestnitabli je pokazala 37 °C. Peljala svase skozi Neuenburg, Pforzheim, Bretten,Bruchsal, Philippsburg in po skoraj tisočprevoženih kilometrih tisti dan prispela dotežko pričakovanega Rena in ga prečkala.

Gospodarstvo in turizemV poznem popoldnevu sva prikolesarilado Ludwigshafna na eni strani in Mannheimana drugi strani Rena. Že v Ludwigshafnusva se popolnoma izgubila. V eniod ulic Mannheima sva naletela na Manfreda,ki naju je s kolesom pospremil donekakšnega ilegalnega kampa dobrih desetkilometrov stran ob reki Neckar. Bilasva na smrt utrujena. Vročina, dobrih 145km poti, dehidracija in skrbi so opravilisvoje. Sredi noči je za nameček začelo šedeževati in ustvariti sva si morala strehonad glavo. Že ob prvi jutranji svetlobi svabila pokonci in nemir naju je že nekaj minutpo šesti prikoval na najini kolesi. Neboni bilo milostno in deževalo je še naprej.Po dobrem kilometru vožnje sva naletelana možakarja, ki je ob kolesarski stezi stlačilko polnil prazno zračnico. Po nekajbesedah nama je predlagal, da naju lahkovodi preko Rena do Ludwigshafna. Peljalnaju je do označenih kolesarskih kažipotovin naju usmeril proti Wormsu, kjer svasrečala naslednjega možakarja, ki nama jenatančno razložil potek kolesarskih stezob Renu, ki vodijo tja do Amsterdama.Od tu dalje se je začel kolesarski paradiž.Pot sva nadaljevala proti Oppenheimu,Mainzu do Bingna. Začel se je najlepšikos poti, ki je potekal ob Renu. Levoin desno griči, na katerih se ponosno razkazujejogradovi, razsežni vinogradi, prikupnevasice in še marsikaj naju je očaralona tem kosu poti.Kljub dežju, ki je bil ta dan najin neusmiljenspremljevalec, sva imela ob zaključkudneva prevoženih rekordnih 165km. Bravo midva!Zjutraj sva se polna optimizma podalanovim kilometrom naproti. Mokro perilosva razstavila po krmilu in torbah tersončne žarke izkoristila za njegovo sušenje.Kraji, kot so Boppard, Braubach,Koblenz, kjer se je zaključil tisti najboljidilični kos poti, ter Andernach, so bežalimimo naju. Dolina reke Ren se je razširilain tudi idila prejšnjega dne se je skupaj zindustrijskimi objekti razblinila. Sledilaso večja mesta, Bonn in Wesseling. Malopred Kölnom sva v kraju Rodenkirchennašla primeren kamp in tam ustavila pregretitelesi.Mimo Dormagena sva naslednji dan42prispela v center Düsseldorfa. Kolesarskasteza naju je vodila po nabrežju, ki je bilotisto soboto nekakšna promenada, po kateriso se valile množice turistov. Prebijalasva se skozi in po nekaj kilometrih sva seustavila, da bi naredila kakšno fotografijo.A glej ga »šmenta«, spet me je presenetilaprazna zračnica, tokrat sprednja. Todatisti dan sva imela še dva nenačrtovanapostanka, prvega v Duisburgu, kjer mi jespustila še zadnja zračnica, za nameček pasem po nekaj kilometrih vožnje, v mestecuMoers, pretrgal še zadnji plašč. Tegažal nisva imela v rezervi in Jože je naredilkrog po mestu in se čez kakšno uro vrnilz novim.Hitro sva zmontirala vse skupaj, se odžejalain se usmerila proti krajema Rheinbergin Wesel. Nekaj kilometrov daljesva našla kamp, se namestila in si skuhalaokusno večerjo.Ker je ponoči rahlo deževal, so bilenedeljske jutranje temperature nekolikonižje.Do meje z Nizozemsko naju je ločiloše dobrih 40 kilometrov. Nekaj kilometrovnaprej je tudi Jožeta presenetila preluknjanazračnica. Tudi to sva uredila inhitela proti mejnemu Emmerichu.Na meji sva zagledala veliko modro tabloin z zvezdicami obkrožen napis »NI-EDERLANDE«. Tu sva naredila nekajzgodovinskih posnetkov.Prvi kilometri po Nizozemski so naznanilispremembe. Za kolesarje je odličnoposkrbljeno in fantazija o varnih kolesarskihstezah se je začela uresničevati.

Gospodarstvo in turizem - Šport in rekreacijaOviral pa naju je zahodnik, saj je ves časpihal v prsi.Sledili so mesto Arnheim z lepim starimmestnim jedrom, kraja Ede in Zeistin končno v zgodnjih popoldanskih urahobrobje mesta Utrecht. Nekaj po šesti uripopoldne sva prispela v Westbroek. Objemi,čestitke, zdravica in piknik, ki je trajalv zgodnje jutranje ure, so bili zadnje na tejlepi kolesarski avanturi.Ponedeljkovo dopoldne sva izkoristilaza nakup železniških vozovnic in drobnenakupe, zvečer ob deveti uri pa naju jevlak odpeljal proti Münchnu, Villachu inLjubljani, kamor sva prispela okrog drugeure popoldne. Avantura dveh štiridesetletnikovje bila s tem končana.Vrednost obeh najinih koles, s katerimisva se odpravila na pot, ni presegala 500€. Moje, Rogovo kolo, je imelo prevoženihže slabih 10000 km. Vsak od naju jeimel okrog 25 kilogramov prtljage. S sebojsva imela za prenočevanje samo spalnivreči in kos polivinila za primer dežja.V 12 dnevih sva s kolesi prevozila 1633km, v enem dnevu najmanj 108 km in največ,kljub dežju, 165 km. Popravila ali zamenjalasva šest preluknjanih zračnic, enstrgan plašč in dve popuščeni naperi. Padcaali poškodbe na poti nisva imela, tuditežav s telesno pripravljenostjo ne. Nekajmanjših težav sva imela proti koncu potiz glivicami v mednožju. Jedla sva samozjutraj in zvečer, vozila sva tudi v najhujšiopoldanski vročini – ne glede na vzpon,spust ali ravnino. Doživela sva tudi najdaljšovožnjo z vlakom, ki je trajala celihsedemnajst ur, in kar je najpomembnejše,na celotni poti se nisva nikoli sprla.Vinko NebecFotografije J. Klemenc in V. NebecŠport in rekreacija14. novoletni kolesarski vzpon na Krim kljubnemogočim razmeram v celoti uspelPrvi dan v letu 2009 se je začel z zvonjenjemtelefona ob zelo zgodnji jutranjiuri in sam pogled skozi okno je razkrilzakaj. Čez noč je zapadla kar debelasnežna odeja in prav nič ni kazalo, da bosneženje ponehalo. Zaskrbljeni kolesarjiod vsepovsod, ki niso vajeni snežnevožnje, so odpovedovali udeležbo na,sedaj že tradicionalnem, novoletnem kolesarskemvzponu na Krim. Toda najvztrajnejšise nismo dali. V Iški vasi se nasje zbralo osem kolesarjev, ki smo se pokratkih pripravah v mrzlem jutru podaliproti vrhu. Cesta tokrat presenetljivo nibila splužena, kar je še dodatno oviralonaše sopihanje proti vrhu, toda kljub temuse je vrh Krima s svojim v led ujetim oddajnikomhitro približeval. Proti vrhu jebila vožnja zaradi debeline snežne odejepraktično nemogoča, zato je bilo potrebnona nekaterih najbolj izpostavljenih delihkolo potiskati pred sabo. Samo enkrat vvseh trinajstih letih so bile razmere za kolesarjenjetako težke kot na ta dan. A kljubtemu je prav vsem po dobrih dveh urahin pol uspelo priti na vrh. No, trud je bilpoplačan s pravljično pokrajino, prekritos snegom, in izjemnim pogledom. Po napornemvzponu smo se okrepčali v polniplaninski koči, podelili pokal PROŠIČZlatku s Škofljice, ki je bil letos najhitrejši,in si obljubili, da se prihodnje leto natem vzponu zopet vidimo.Prav posebno pohvalo pa si je tokrat zaslužilnajmlajši udeleženec vzpona MihaelŠtajnar s Škofljice. S svojimi devetimileti je nasploh najmlajši kolesar vseh štirinajstihnovoletnih vzponov na Krim. Daje res iz pravega testa, potrjuje dejstvo, damu je njegov prvi vzpon uspel prav v najtežjihrazmerah. Za ta uspeh je prejel pokalin listino društva lavriških kolesarjev.Bojan Božič,MTB LAVRICA KLUB43

Šport in rekreacijaDecembrski odbojkarski turnir ŠRD KosecŠportno-rekreacijsko društvo Kosec je12. decembra v športni dvorani na Škofljiciorganiziralo interni turnir, na kateremso se pomerile 4 mešane ekipe članov.1. EKIPA1. Boštjan Briški2. Marjan Strnad3. Matevž Strgar4. Sandi Lavrič5. Martina Jurkovič6. Uroš Glavan2. EKIPA1. Zoran Bergant2. Rok Smrkolj3. Mitja Prelovšek4. Franci Jurkovič5. Cene Brodnik6. Irena Buh3. EKIPA1. Primož Strgar2. Janez Martinc3. Janja Prelovšek4. Ivan Lisac5. Martin Iskra6. Drago Brkinjač4. EKIPA1. Uroš Strgar2. Kristina Lepen3. Andreja Kokalj4. Tone Rigler5. Kristina Martinc6. Mare ZajcNajveč sreče in uspeha pri igri je imela1. ekipa, ki je zmagala v vseh treh tekmah.Seveda pa namen turnirja ni bilatekmovalnost, ampak sproščeno predprazničnodruženje ob športu, ki pa je biloseveda tudi doseženo. Po končani športniaktivnosti je sledil klepet ob pijači in prigrizku.Odziv članov na turnir je bil dober, zatonačrtujemo, da tovrstni dogodki postanejopogostejši in še bolje obiskani.ŠRD KosecJoga na Pijavi GoriciOd februarja do junija se ob torkih ob 18.30 in ob četrtkih ob 20. uri lahko pridružite vadbi jogetisti, ki ste jogo že obiskovali, in začetniki. Odločite se lahko za obiskovanje enkrat ali pa dvakrattedensko po eno uro. Joga je primerna za vse starosti. Potrebujete blazino in udobna oblačila.Vadbo vodi priznana vaditeljica z dolgoletno prakso.Tečaj traja od 3. februarja do 23. junija.Informacije na telefonu 041 611 009 (Tončka).Potek vadbeZa vadbo joge si vzemite čas, bodite potrpežljivi s seboj in ne izgubite poguma, če spočetka ne boste prav čutili, kaj pomeni taali druga asana. Število položajev je ogromno. Bolj enostavni položaji delujejo bolj specifično, bolj težki pa bolj globoko. Cilj ni vposkušanju bolj zahtevnih položajev, preden niso odpravljene napetosti z vadbo bolj enostavnih asan. Če bomo pri vadbi uporabljalisilo, se bodo napetosti kopičile in naenkrat ne bomo mogli napredovati. Delati moramo po principu plast za plastjo – olupiti oklep,ki smo si ga nabrali skozi življenje.Na začetku vam ni treba “iz glave” nadzirati, ali v resnici delate vse pravilno. Asan se boste naučili s ponavljanjem in tako bostelažje prodrli globlje vanje in jih doživljali vedno znova.Vedno se zavedajte svojega početja. Vsako mehanično ponavljanje asan ali izvajanje le zaradi okrepitve in povečanja delovnestorilnosti vas ne vodi v sebe, kar je cilj vadbe.Pri izvajanju asan zaupajte svoji sposobnosti za predajanje in notranji budni zavesti. Predajte se vsakemu gibu in dihu. Poiščitedinamiko v statičnih in mir v dinamičnih položajih.Ko vase sprejmete celokupnost različnih asan, lahko spoznate svoje potrebe. Izkušnje vam bodo dale svobodo, da sami zase najdetesvoj sistem asan in vadbe, da odkrijete, kaj potrebujete, kaj zmorete, kaj vas krepi in kaj vas pomirja.44

Šport in rekreacijaFrklje plesale za RK GrosupljeVse se je zgodilo tako hitro. V ponedeljekje prišel klic za možnost nastopa zaRK Grosuplje. Potihoma smo upale, dado nastopa ne bo prišlo, saj nas je v sobotože čakal nastop na novoletnem cheerleadingu,do takrat pa smo imele le šedva treninga. A v torek je prišla potrditev.Malo smo bile zmedene, kako bo s sobotnimnastopom, saj točke še nismo imelenatrenirane, za nastop v Grosupljem pa jebilo potrebno, zaradi nekaj manjkajočih,narediti nove postavitve in točke vsaj nekajkratpreplesati.Ob 19. uri smo tako prišle pred dvoranoBrinje, kjer smo izvedele, da bodogrosupeljski rokometaši igrali z RK CeljePL. Navdušenje je bilo nepopisno, tako dasmo takoj pozabile, kako hitro se je vsezgodilo. Malo pa smo bile le žalostne, daRenato Vugrinec ne igra več za Celjane.Počasi smo se preoblekle v drese, se namazalein se ogrele. Tekma se je začelaob 20. uri, prvo točko pa smo zaplesaleže pred tekmo. Gledalci so nas z navdušenjemsprejeli, med tekmo pa smo skupajz njimi veselo navijale. Čeprav so Celjaniveljali za favorite, so se jim Grosupeljčanidobro upirali in jim pripravili kar nekajdobrih akcij. Bila je dobra tekma, četudiso morali grosupeljski rokometaši na koncupriznati poraz.Za konec smo s fanti naredile še skupnoFrklje so imele ‘’delovni vikend’’Ker se prva tekma približuje s polnohitrostjo, saj bo že v začetku februarja vŠkofji Loki, smo se v skupini Frklje odločile,da bomo en decembrski vikend namenilele treningu. Tako smo se 13. in 14.decembra ob 10. uri zjutraj zbrale v plesnidvorani. Vse smo bile še malo jutranje, asmo se hitro zbudile, saj nas je Vesna, kotvedno polna energije, začela preganjati.In tako se je začel maratonski trening.Namen vikenda je bil sestaviti koreografijoin jo na rednih treningih dobro izuriti.V soboto smo trenirale šest ur, v nedeljopa kakšno urico manj. Vmes smo imelekratek odmor za malico in malo zabave.Koreografijo smo v celoti sestavile, takofotografijo, ki jo bomo imele za spominna prvo tekmo, ki smo jo v Grosupljemspremljale kot navijačice.Frklja Janja Tropeda je bil namen izpolnjen. Sedaj pa nasčaka še veliko dela, saj je narejena koreografijale prvi korak. Za dobre uvrstitvena tekmah je potrebno še veliko truda inenergije na treningih, dober dan ter malosreče.Janja Trope45

Šport in rekreacijaVse skupine ŠD Škofljica plesale nanovoletnem cheerleadinguNovoletni cheerleading je postal žetradicionalen. Vsako leto, nekje v sredinidecembra, se zberejo vse skupine, ki bodotekočo sezono tekmovale, saj je nastop nareviji vstopnica za tekmovanje.ŠD Škofljica je vsako leto številčnejši.Letos je nastopalo 5 plesnih skupin in 6pom pon parov. V kategoriji otroškihplesnih skupin se nam je prvič pod mentorstvomLine Bravničar predstavila luštnaskupina Cici frkljice, v kateri sta tudidva fanta; to pa sta tudi edina fanta v plesnisekciji ŠD Škofljica. V isti kategoriji sose nam predstavile tudi simpatične članiceMini frkljic; tudi one so letos dobile novotrenerko Sani Šarič. V kategoriji otroškihpom parov se nam je predstavil par NikaFink – Tjaša Novak. Punci sta že lani skupajpreizkušali tekmovalni oder.Naslednja kategorija so bile mladinskeplesne skupine, v kateri tekmujejo energičnadekleta skupine Frkljice pod taktirkoTjaše Flis. V kategoriji mladinskihpom parov pa sta se nam predstavila dvapara: Sara Ivanov – Katja Kovačič, obesta že lani tekmovali v parih, letos pa stase odločili, da bosta plesali skupaj. Drugipar pa sta Karin Laznik in Nina Stojanovič,ki letos prvič tekmujeta v kategorijiparov. Vse otroške in mladinske pare treniraJanja Trope.V kategoriji članskih plesnih skupin, poenoletnem premoru, zopet tekmujejo zapeljiveplesalke skupine Frklje pod budnimočesom Vesne Požar. Med članskimipari bomo imeli letos kar tri železa vognju: Kristina Etling – Janja Trope, tekmovalista že lani, Nina Trunkelj – SandraGroznik in Sara Narobe – Urša Balent. Nesmemo pa pozabiti na skupino 30+, ki jeletos spet požela bučen aplavz in prireditevzaključila na najlepši možen način.Fotografije pa poiščite na barvnih straneh!Frklja Janja TropeTurnir v namiznemtenisuV soboto 8. novembra smo organiziraliprvi turnir v namiznem tenisu v okviruŠKPG. Po zanimivih igrah je na koncuslavil predsednik Tilen (kot se spodobiza prvega moža našega kluba), ki jeglavno nagrado (elektronski pikado) podarilšportnemu klubu. Pikado bomo lahkouporabljali vsi uporabniki gasilskegadoma na Pijavi Gorici. Upali smo na nekolikovečje število tekmovalcev, vendarje bilo vzdušje kljub temu dobro.Turnir so tudi tokrat popestrile plesalkePlesne skupine Libido, ki so navdušile znovo koreografijo, ki so jo pridno treniralev zadnjih mesecih.Besedilo in fotografijaBeno Dolenc, ŠKPG46

Šport in rekreacijaZveza športnih organizacij GrosupljeRazpis rekreativnega medobčinskega prvenstvav odbojki za leto 2009Zveza športnih organizacij Grosupljerazpisuje rekreativno medobčinsko prvenstvov odbojki za ženske in moške za leto2009. Tekmovanje bo izpeljano v oblikidvokrožnega ligaškega sistema (pomlad,jesen). Tekme se bodo igrale ob sobotahali nedeljah, v dopoldanskem ali popoldanskemčasu (odvisno od zasedenostidvorane) v Športni dvorani Brinje vGrosupljem. Termini za pomladanski delso: 14. februar, 28. februar ali 1. marecin 8. marec.Igra se po pravilih Odbojkarske zvezeSlovenije na dva dobljena niza do 25(razlika dveh točk). Morebitni tretji niz seigra do 15. Vsaka napaka je točka.Posamezna ekipa lahko prijavi do dvanajst(12) igralcev. V moški konkurencinimajo pravice nastopa igralci mladinskein članske kategorije z veljavno licencopri OZS, v ženski konkurenci pa te pravicenimajo igralke kadetske, mladinske inčlanske kategorije z veljavno licenco priOZS. V moških ekipah lahko nastopajotudi ženske.Prijavne obrazce dobite pri organizatorjutekmovanja: ZŠO Grosuplje, Ljubljanskacesta 40A, Grosuplje, 01 7864 745,01 7864 746, 041 726 898, andrej.cevc@guest.arnes.si.Izpolnjena prijava zatekmovanje mora prispeti na naslov organizatorjav pisni obliki ali po elektronskipošti najkasneje do srede, 4. februarja2009, do 12.00 ure.Tekmovanje bo organizirano, če sebodo prijavile najmanj 4 ekipe. Višinaprijavnine za tekmovanje bo določena naknadnoglede na število prijavljenih ekip.Dodatne informacije o tekmovanju lahkodobite pri organizatorju tekmovanja.Andrej Cevc,vodja Strokovne službe ZŠO GrosupljeRazpis rekreativnega prvenstva Občine Grosupljev košarki za moške trojke za leto 2009ZŠO Grosuplje razpisuje rekreativnoprvenstvo Občine Grosuplje v košarki zamoške trojke za leto 2009. Tekmovanje boizpeljano v obliki dvokrožnega ligaškegasistema (pomlad, jesen). Potekalo bo obsobotah, v popoldanskem času na OŠLouisa Adamiča, Tovarniška cesta 14,Grosuplje. Termini za pomladanski delso: 14. marec, 21. marec in 28. marec.Tekme se igrajo na en koš. Zmaga ekipa,ki prva doseže 35 točk. Zadeta trojkašteje tri (3) točke, ostali koši iz igre dve(2) točki, prosti meti pa eno (1) točko. Podoseženi točki nasprotna ekipa nadaljujeigro s strani.Posamezna ekipa lahko prijavi do sedem(7) igralcev, izmed katerih sta lahkonajveč dva (2) brez stalnega ali začasnegaprebivališča v občini, iz katere prihajaekipa. Igralci z veljavno licenco priKZS nimajo pravice nastopa.Prijavne obrazce dobite pri organizatorjutekmovanja: ZŠO Grosuplje, Ljubljanskacesta 40A, Grosuplje, 01 7864 745,01 7864 746, 041 726 898, andrej.cevc@guest.arnes.si.Izpolnjena prijava zaRokometna zmaga v lokalnem derbijutekmovanje mora prispeti na naslov organizatorjav pisni obliki ali po elektronskipošti najkasneje do petka, 27. februarja2009, do 12.00 ure.Tekmovanje bo organizirano, če sebodo prijavile najmanj 4 ekipe. Višinaprijavnine za tekmovanje bo določena naknadnoglede na število prijavljenih ekip.Dodatne informacije o tekmovanju lahkodobite pri organizatorju tekmovanja.Andrej Cevc,vodja Strokovne službe ZŠO Grosuplje47V soboto, 14. 12. 2008, v zadnjem krogurednega dela prvenstva 2. rokometnelige Center, je članska ekipa Škofljice gostovalana Igu pri ekipi Mokerca in zmagalaz rezultatom 38 : 33. Ta zmaga je prišlakot obliž na rano, ki nam jo je zadalaekipa Mokerca, ko nas je v prvem krogupremagala v domači dvorani.Tekma je bila izredno zanimiva, polnapreobratov in lepih potez. Na začetkutekme sta bili ekipi dokaj izenačeni, a jekmalu pobudo prevzela ekipa Škofljice,ki je vodila skoraj ves prvi polčas. Šelepri rezultatu 15 : 15 so domačini uspeliizenačiti in nato povesti, tako da se je polčaskončal z rezultatom 18 : 16 za našenasprotnike.Tudi v drugem polčasu je ekipa Mokercaprednost iz prvega polčasa držala inšele okrog 50. minute je ekipi Škofljiceuspelo izenačiti na 30 : 30. Naša obrambaje začela delovati brezhibno, vratar Žižekje izvrstno branil in rezultat dobre igrev zadnjih minutah je bilo vodstvo in nakoncu zmaga Škofljice z razliko petih zadetkov.Za izredno borbeno in požrtvovalnoigro zaslužijo pohvale prav vsi igralci, šeposebej pa moram izpostaviti kadeta DomnaNahtigala, ki je kljub mladosti prikazalzelo zrelo igro in tudi izjemen strelskiučinek, saj je imel realizacijo z desnegakrila 4/3.Sedaj sledi ligaški premor do 17. 1.,ko se prične nadaljevanje tekmovanja poskupinah glede na uvrstitve po prvem delulige. Vabimo vse navijače in obiskovalce,da se nam tudi v drugem delu pridružitev naši dvorani in nam z navijanjem pomagatek uspehu.Članska ekipa vsem navijačem, obiskovalcemin prijateljem ter upravi želi velikosreče v novem letu 2009.Za ŠD ŠkofljicaJanez Rigler

Šport in rekreacijaPRIPRAVLJENI NA NOVE IZZIVEŠportni izziv je dosežek, na katerega smo ponosni. Smo mlada ekipa, ki svojedelo opravlja z veliko predanostjo. Želimo popestriti vsakdan bodisi tistim mlajšim,ki šport šele spoznavajo, in tudi tistim nekoliko starejšim, ki vedo, da jezdrav duh v zdravem telesu nekaj, kar je z vsakim dnem vse bolj pomembno. Vokviru dejavnosti Športnega izziva so poleg skupinskih vadb, kot je aerobika vvseh oblikah, tudi tiste, ki povezujejo telo in duha, t. i. mind and body. Mladi so pri nas prav posebno dobrodošli, saj se zavedamo,kako pomembno je, da otroci od svojih prvih korakov naprej spoznavajo vse radosti in prednosti športnih aktivnosti ter prosti časizkoristijo kvalitetno v prijetni družbi sovrstnikov in odlično usposobljenih inštruktorjev.Zdrav duh je v današnji naglici življenja vse bolj pomemben del vsakdana. Hitro življenje, stresen delovni teden, vse manj časaza nas same in tiste, ki so nam v življenju pomembni, so dejstva, ki pestijo večino posameznikov. Od nekdaj je znano, da je razvojzdravega duha možen le v sožitju z zdravim telesom. Pri Športnem izzivu, poleg že obstoječih programov, v prihajajočem letunačrtujemo nove podvige za starejše in naše najmlajše.Na novi lokaciji v Glinku, kjer je čudovita in prenovljena dvorana z garderobami ter tuši, želimo v novem letu ponuditi še pestrejšiprogram kot do sedaj. Vabimo vas k vpisu na vadbo pilatesa in aerobike, ki bo ob zadostnem številu prijav izvedljiva tudi vdopoldanskem času. Naši najmlajši pa so nadvse dobrodošli na treningih hip hopa in jazz baleta. Posebna novost je spoznavanjedanes zelo popularnih orientalskih plesov.Šola športazajema prav vse bistvene sestavine otrokove športne rasti. Skozi igro in ob spremstvu izkušenih inštruktorjev otroke popeljemov svet športnih iger, pravega športnega duha in sklepanja novih prijateljstev.Skupine so tudi v letošnjem letu razdeljene na predšolske in šolske otroke. Inštruktorji skrbijo za varnost in strokovnost vsakeure Šole športa. Previdno smo jih izbrali zato, ker so dobri, svoje delo odlično opravljajo, predvsem pa imajo otroke radi.Novost je športna knjižica. Z veseljem bomo uspehe Vaših malčkov vestno zapisovali, Vi pa boste imeli odličen pregled nad dogajanjemv Šoli športa. Ob koncu leta bomo vsakemu mlademu športniku podelili diplomo za uspešno zaključeno športno leto.Verjetno ni potrebno posebej poudariti, da je vsak otrok – naj bo tisti najmlajši ali nekoliko starejši – vesel iskrene pohvale inlepe besede. Pri nas stremimo k temu, da so otroci samozavestni in da verjamejo v svoje sposobnosti.Šola športa poteka vsak torek ob 17. uri v telovadnici OŠ Škofljica. Otrokom zagotavljamo individualen pristop pri spoznavanjušportnega sveta, saj je na vsaki vadbi prisotnih kar 5 inštruktoric.PlavanjeTreningi plavanja potekajo vsak ponedeljek in četrtek ob 16. uri v velikem bazenu Fakultete za šport v Ljubljani.Dobrodošli so tisti, ki so vode že vajeni in jim vodne radosti niso neznanka, posebej veseli pa smo tudi otrok, ki jim plavanje niv veselje. Ti so prav poseben izziv, saj se radi posvetimo vsakomur in tako pomagamo premostiti tudi najhujše strahove.AerobikaKer je skupinska vadba lahko zelo raznovrstna, smo se odločili, da vam v urah aerobike ponudimo kar največ različnih načinovpridobivanja kondicije, oblikovanja telesa, sprostitve duha, tako da boste skozi vse leto spoznali klasično skupinsko vadbo, TNZ– oblikovanje telesa, kondicijsko aerobiko, vadbo z malimi pripomočki (male uteži, elastike, žoge) in se ob koncu vadbe umirilis sproščanjem.Skupine so razdeljene po težavnosti, s tem pa je program prilagojen vam ne glede na vašo kondicijsko pripravljenost.Posebej dobrodošli so tudi začetniki in starejši, ki želijo svoje življenje obogatit s kvalitetno rekreacijo.V novem letu organiziramo tudi aerobiko za najstnike na novi lokaciji v Glinku. Izvedba tega programa je odvisna od številaprijav.PilatesPilates je primeren za vse starosti ter stopnje treniranosti in ga uporabljamo kot učinkovito metodo celostnega treninga, preventivnevadbe (osteoporoza, bolečine v vratu in križu) ali kot obliko rehabilitacije pri lažji obliki bolezni, po zvinih, mišičnihpoškodbah in teniškem komolcu.Prilagojena oblika vadbe pilates je učinkovita ter varna tudi med nosečnostjo in po porodu.S pilatesom je vzdrževanje skladno razvitega telesa z zdravimi nazori dosegljivo vsakomur, saj je posameznik v celoti sposobennaravno, zlahka in ustrezno opravljati številna in raznovrstna vsakodnevna opravila s spontanim zagonom in zadovoljstvom.Zimske radostiZa leto 2009 sprejemamo prijave za sobotne tečaje smučanja in deskanja na snegu. Ob zadostnem številu prijav organiziramoprevoz in topli obrok. V upanju, da nas tudi novo leto pričaka v zasneženi podobi, se veselimo novega smučarskega doživetja.Vse podrobnosti o vadbah so dostopne na spletni strani www.sportniizziv.com, ki jo redno prenavljamo in dopolnjujemo. Zveseljem vam bomo odgovorili na vsa vprašanja. Elektronska pošta: anja.knezevec@siol.net ali janez.ales1@siol.netEkipa Športnega izzivaPri nas stavimo na oseben stik, ki našemu delu daje prav poseben pečat.48

Šport in rekreacija - NasvetiVABILO NA OBČNI ZBORŠPORTNEGA DRUŠTVAŠKOFLJICAVse člane ŠD Škofljica vabimo na občni zbor društva, kibo v četrtek, 19. 2. 2009, ob 19. uri v kulturni dvorani občine.Dnevni red:1. Poročilo predsednika društva2. Poročilo blagajnika in potrditev finančnega poročila3. Poročilo nadzornega odbora in disciplinske komisije4. Poročilo sekcij5. Priznanja najboljšim športnikom v letu 20086. RaznoPo končanem občnem zboru vas vabimo na pogostitev inklepet!Janez Rugelj,predsednik ŠD ŠkofljicaŠD Škofljica –rokometni klub vabi k vpisuTekmovanja v letošnjih rokometnih državnih ligah se prevešajov drugo polovico, v Športnem društvu Škofljica pa žerazmišljamo o naslednjih sezonah.Naš cilj ostaja enak – v otrocih vzbuditi zanimanje za športin jim nuditi možnost kvalitetnega načina preživljanja njihovegaprostega časa.Zato že sedaj vabimo k vpisu dečke, rojene leta 1997 inmlajše, da se nam pridružijo. Vse o našem delu vam je navoljo pri naših trenerjih v času treningov v športni dvoranina Škofljici:- v ponedeljek med 18.00 in 19.00 uro,- v sredo med 16.00 in 17.30 uro,- v četrtek med 16.00 in 17.00 uro in- v petek med 16.00 in 17.00 uro.V okviru domače osnovne šole je organiziran rokometnikrožek, in sicer vsak ponedeljek ob 13.45 uri, kamor so polegdečkov vabljene tudi deklice. Tako dečki kot deklice tekmujejov okviru akcije Mini rokomet.Pridite in se nam pridružite, poleg športa se boste tudi zabavali!ŠD ŠkofljicaVrtnarski nasveti Kluba GaiaObrezovanje sadnega drevjaVečina ljubiteljev sadjarstva ima v domačemvrtu vsaj kakšno sadno drevo.Opravila v sadovnjaku se pričnejo že vmesecu februarju. Med prva opravila vsekakorsodi obrezovanje sadnega drevja.Pogosto zaradi napačne rezi v tekočemletu ni plodov. Obrezovanju sledi osnovnoškropljenje, nato dognojevanje in popotrebi sajenje novih dreves.Za rez sadnega drevja sta najbolj primernafebruar in marec. Lahko rečemo,da je v tem obdobju obrezovanje aktualnoopravilo tako v vrtu kot sadovnjaku. Obrezovanjesi prilagodimo glede na številodreves. Tisti, ki imate manjše število dreves,to opravilo lahko podaljšate še v začetekmeseca marca. Priporočljivo je, das tem delom ne čakamo pričetka cvetenjadreves. V času mirovanja je tudi manjšanevarnost okužb nekaterih sadnih vrst zbakterijskim hruševim ožigom. Najprejobrežemo jablane, hruške in kutine. Pričnemos starejšimi drevesi, nato obrežemotudi mlajša. Pogosto pozabljamo narazkuževanje sadjarskega orodja, kot soškarje in žage. Najbolje je, da to opravimopo zaključenem obrezovanju posameznegadrevesa, tako zmanjšamo tudi možnostprenosa omenjene bakterijske bolezni.Z dobrim obrezovanjem ne oblikujetesamo dobro razvitih ogrodnih vej, ampaktudi vzpodbujate in vzdržujete dobro rodnost.Cilj rezi je vzdrževanje optimalnegaodnosa med rodnimi in nerodnimi poganjki.Sadno drevje obrežemo od vrhado tal. Bujno rastoča drevesa obrežemomanj, ohranimo cvetne brste in upognemovse primerne poganjke. Drevesa s šibkejšorastjo in močnim cvetnim nastavkomobrezujemo močneje, tako opravimo tudiprvo redčenje. Starejša drevesa obrezujemomočneje kot mlajša. V praksi veljapravilo, da jablane obrezujemo močnejekot hruške, vendar pri hruškah bolj upogibamopoganjke. Stremimo k temu, davzdržujemo odprto, ne pregosto krošnjo zdobro osvetlitvijo. Ta ukrep nam kasnejev rastni dobo omogoča lažjo oskrbo inobiranje. Odstranimo vse odvečne mladepoganjke. Do osnove izrežemo vse veje,ki so nekaj let zapored že rodile. Rodnihpoganjkov ne režemo. Pri vseh sadnihvrstah razen breskvi nikoli ne krajšamopoganjkov. Mlade pokončne poganjke,ki rastejo preveč pokončno, privežemo,upognemo. S tem ukrepom pripomoremok tvorbi novih cvetnih nastavkov. Pozornisadjarji večje rane, ki nastanejo pri rezi,premažejo s kvalitetno smolo Bio PlantellaArbosan. Najhuje je, ko se veja zalomiin je rana velika. Take rane je potrebnotakoj zamazati z elastično in obstojnocepilno smolo. Tako učinkovito preprečujemoizsuševanje, pa tudi možnost vdorabolezenskih klic v rastlino je manjša. Obkoncu zime ne smemo pozabiti na zajce insrnjad, ki radi poškodujejo sadno drevje.V tem času jim prične primanjkovati zalog,zato hrano iščejo tudi tam, kjer običajnone hodijo. Ob sneženju je potrebnootresti sneg, ki lahko polomi posamezneveje ali tudi celo drevo.Svetovalci Kluba Gaia49

Pisma bralcevLavrica, središče tihega občinskega razvojaKo sem se usedel za tipkovnico, se jestaro leto šele dobro poslovilo, načeli pasmo deveto leto nedavno začetega tisočletja.Morda bi veljalo še bolj poudariti,da se je začelo petnajsto leto »občinskega«štetja. Karkoli se nam zdi pomembneje,moja želja po vsem dobrem v letu2009 naj bo zapisana v samem uvodu inpotrjena v nadaljevanju.Glasnik sem, priznam, v zadnjih dvehletih bral bolj po diagonali, saj poleg izčrpnihin cenjenih društvenih dogajanjihv njem ni bilo kakšnega resnejšega občinskegabranja. No, da se nekateri izvoljencijavno ograjujejo od svoje odgovornosti,ne moremo vzeti kot doraslo početje.Tako se marsikateremu občanu dozdeva,»da se nikamor nič ne premakne«, kar zapišecelo sam urednik. Sedaj berem, da bibilo celo zaželeno, da človek kaj javnovpraša v našem glasilu. Moram reči, dame k pisanju ni vzpodbudilo to zadnje nagovarjanjegospoda urednika v uvodnikudecembrske številke. Prej me to, po dvehletih, preseneča. In presenečen sem bil ževečkrat! Neverjetno in žalostno sem presenečenob ugotovitvi, da so resna, razvojnavprašanja (npr. o pravočasnem urejanjuprometne in komunalne infrastrukture,da so odgovorni prisluhnili željaminvestitorjev …), ki jih je v novembrskištevilki postavil sam predsednik KS Lavrica,ostala brez vsakega odmeva. Ne moremverjeti!Pravzaprav moram priznati, da sem bilprvič zelo presenečen že tedaj, ko semnajmanj dvakrat prebral članek gospodaGačnika, predsednika KS Lavrica. Zakaj?Zato ker sem prepričan, da bi moralgospod Gačnik o komunalnih problemih– o katerih (občino!) javno sprašuje pravzapravvse – med prvimi vedeti in o njihv Glasniku razlagati, poročati in pojasnjevatisvojim krajanom.Razmišljam, da mu tega očitno nihčeni povedal, a če bi pravi čas na pravemmestu vprašal, bi seveda vedel. Tako pajavno priznava, da pač ne ve. A morda leni tako? Razmišljam, zakaj ne stopi doobčinskih svetnikov z Lavrice, ki gotovovedo, kaj se bo dogajalo pred njihovimnosom. Zakaj ne stopi do gospoda podžupanain sokrajana, ki ga ima v bližini in jetudi v občinskem vrhu, ter ga povpraša ovsem, kar naj bi se dogajalo na Lavrici. Pasi mislim, gotovo ga je vprašal. A da tudion nič ne ve, se mi zdi že skoraj neverjetno.No, pa saj imamo še enega podžupana,ki je tudi fizično veliko prisoten in narazpolago in ga g. predsednik tudi gotovopozna. In domnevam, da je tudi njegavprašal in da tudi on nič ne ve. In potem jetu še občinska uprava, ki bi predsednikuKS morala biti dosegljiva in na voljo inki naj bi vedela, kaj in kdaj se bo dogajalona Lavrici v času največjega gradbenegarazcveta. Predvidevam, da niso pooblaščeniza dajanje izjav ali pa so birokratskominimalistični.Potem mi ostane samo še to, da se začudim,kako da g. predsednik KS ne pokličesamega prvega moža občine, se oglasi prinjem, zahteva jasne odgovore o vsebiniin dogajanjih v svoji KS, ki raste v vsehpogledih, razen v tistih, ki najbolj zanimajokrajane, tudi njihovega predsednikain vsaj nekatere občane. Za to ima ne lepravico, ampak tudi dolžnost! A kaže, daje do prvega moža občine »predolga alipa neprehodna« pot in se predsednik sprijazni,da bo raje javno spraševal v časopisu.No, si mislim, predsednik KS je ljubiteljskifunkcionar – nič ni plačan za to,kar dela, in še dobro, da je vsaj to napisalin vprašal, da bomo vsi lahko prebrali vGlasniku. Tako bo vsaj nekaj občinskegamasla na voljo. Vprašanja so napisana,potrpite en mesec, in v naslednji številkibo predsednik dobil vse odgovore in bozadovoljen in krajani bodo potolaženi, kerProblematika vrtca še vedno ni rešena50bodo izvedeli, kaj bo, kdaj bo, koliko bonarejeno in še vse ostalo.Mirno dočakam naslednjo številko, vkateri pričakujem obsežno poročilo z navedbopripravljenih dokumentov in podatkovo vrednost projektov, plačnikih,izvajalcih, rokih …!Novoletna številka je že na otip neobičajnotenka. Iščem odgovore na vprašanjag. Gačnika in listam Glasnik prvič. Preberem,da je realizacija občinskega proračuna45%. Torej je več kot polovica denarjaostala neporabljena. Listam drugič in berempolstranske čestitke občinskih strank,»da bodo napeli vse sile«, »da bo novoleto nov začetek«, »naj se upoštevamomed seboj«, »naj se zgradi šola na Lavrici«,»naj bomo zadovoljni in uspešni«! Lekdo nam vse te želje tako prisrčno ponujain kdo je tam zgoraj in »plačan«, da jihuresničuje? Ali pa se morda spet motim?Še zadnjič listam Glasnik in najdemželjo, »naj se vse slabo oddaljuje«. Sedajse mi ne dozdeva več, da nam vsaj to željonekdo osebno že dalj časa uresničuje.In zato je tako. Gospoda predsednika KSLavrica vsi ignorirajo in s tem tudi vsekrajane in občane. V tem se menda nemotim več! Tudi če bodo odgovori prišlipo nekaj mesecih. Sprašujem pa se, ali sebomo spet čudili Lavričanom, če bodo nekegadne začeli akcijo za »priključitev kmestu«.Jože JurkovičP. S.:Vprašanja, na katera nihče noče odgovoriti,in še kakšno poleg bomo postaviliodgovornim na naši občini po državni pooblaščenkiza javne informacije. Ko bodoodgovorjena, se bo mogoče pogovarjati– pisati o dejstvih. Komu je ta dvoletna»občinska molčečnost« doslej največ koristila,pa si lahko le mislimo.Kot bralci našega Glasnika veste, da seproblem kapacitet zagotavljanja predšolskevzgoje in varstva v naši občini vlečeže eno desetletje. Vrhunec problema jenastal v letu 2008, ko je Mestna občinaLjubljana dala tako rekoč blokado vsemstaršem otrok, ki niso občani Ljubljane.Do tega leta so si starši, ki so občani ObčineŠkofljica, pomagali tako, da so svojeotroke vozili v vrtce po Ljubljani. ObčinaŠkofljica je ves ta čas vedela za ta problem,vendar ga ni postavljala na prioritetnomesto, saj je dejansko čakala na to,da so si starši pomagali sami.Ko smo starši v mesecu aprilu 2008prejeli zavrnitve vlog za vpis otrok v vrtec,smo se obrnili na organe Občine Škofljica.Po vseh pogovorih in pritiskih sose najprej odločili, da razpišejo koncesijoza program predšolske vzgoje, na kateregapa se po naših virih ni prijavil nobenkoncesionar, ki bi ustrezal predpisom oziromabil vpisan v razvid pri ministrstvu zašolstvo. Ker s tem izidom nismo bili za-

Pisma bralcevdovoljni, smo se še vedno pogajali naprejin padla je nova ideja za najem prostorovter seveda njihovo preureditev za namenevrtca v stanovanjskem naselju Lanovona Škofljici. Ker občina ni imela dovoljzagotovljenih sredstev za uresničitev tehidej, so v mesecu juniju 2008 na občinskiseji sprejeli rebalans proračuna, s katerimso zagotovili potreba sredstva. Predvidenidatum odprtja vrtca v Lanovem, ki soga določili organi občine, je bil v začetkumeseca novembra 2008. V ta datum sovključili vse postopke, ki so bili predvideniza odprtje vrtca – razpis izvajalca gradbenihdel, razpis dobavitelja za opremo,zagotavljanje ustreznih kadrov …Nastopilo je poletje in naša občina si jevzela dopust. V začetku meseca septembrasmo želeli starši organizirati sestanek, panam je župan g. Rigler po dolgem dogovarjanjupodal termin šele v prvi polovicioktobra 2008. Do takrat se ni še zgodiločisto nič, pa je bilo le še 14 dni do našegapredvidenega datuma odprtja vrtca v Lanovem.G. Rigler nam je pojasnil, da sena tem področju do tega datuma ni delalonič, da pa bo izšel v mesecu novembru2008 razpis za izvajalca gradbenih del inda se bo postavil nov datum odprtja vrtcakonec meseca marca 2009. Zagotovil je,da bomo starši obveščeni, kako dela potekajoin kdaj bo točen datum odprtja vrtca.Zato je predlagal, da se dobimo zopetna sestanku v začetku meseca decembra2008.Ne bom izgubljala besed, kolikokratsmo vzpostavljali stik po telefonu in poe-mailu z organi občine, žal pa nam županovatajnica do danes ni mogla zagotovititermina za sestanek. Menda je županves čas zaseden ali pa je odsoten (staršiimamo občutek, da nas ignorira). Po našihvirih je bil izvajalec za gradbena dela izbran,dela pa še vedno niso stekla.Kot sami vidite, bo leto kmalu naokrog.Otroci so še vedno brez varstva ali pastarši otroke vozijo v privatno varstvo, kije največkrat kar dvakrat dražje od varstvav vrtcih, medtem ko nam je občinadolžna zagotoviti dovolj prostih mest zavpis otrok v vrtec po 10. členu Zakona ovrtcih in po Zakonu o lokalni samoupravi.Po naših podatkih je v čakalni vrsti za vrtecna Škofljici preko 100 otrok.Mislim, da se lahko občani Škofljicezamislimo o delu organov naše občine, odelu našega župana, podžupanov in svetnikovin naj nam bo to v razmislek za prihodnje.Žal neuspehi niso samo pri vzgojiin varstvu predšolskih otrok, ampak tudina drugih področjih (npr. izgradnja novešole itd.).Simona KostrevcJe/bo Trubarjevo leto dalo sad?Dne 11. novembra 2008 je bilo odprtjerazstave o koncu prve svetovne vojne,ustanovitvi države SHS in prvi slovenskinarodni vladi. V nagovoru slovesnega odprtjaje direktor Jože Dežman, potem koje pogledal prisotne, izrazil misel, da čebi bila današnja slovesnost sklicana v počastitevTrubarja, bi bili med nami politikiin predstavniki različnih ustanov.Ozrl sem se naokoli in res nisem videlnobenega znanega politika, niti predstavnikovs šolskega in kulturnega področja(ker jih malo poznam, se oproščam, če jekdo bil), pač pa same nekakšne »slovenskeSolženicine«. Je Trubar res oseba, kipovezuje vse Slovence?Že čez štirinajst dni je prišla prilika,da se prepričam, ali je Primož Trubar resvsem draga oseba. Za 25. november 2008so Občina Škofljica, Mohorjeva družbaCelovec in Mešani pevski zbor Češnje vabilina predstavitev knjige POGUM BE-SEDE, Primož Trubar, 500 let, avtorja dr.Zvoneta Štrublja, tačas najodličnejšegapoznavalca Trubarja, ki nam je spregovorilo novi podobi znamenitega Slovenca.Dvorana se je skoraj napolnila, vendarmed njimi ni bilo obrazov, ki so dobililetošnje volitve, med njimi tudi ni biloučiteljskega zbora OŠ, da bi v bodočeučencem podajali resnično podobo Trubarja.Na lokalni ravni se je potrdilo, današa iz partije prelevljena levica potrebujePrimoža Trubarja le toliko, kolikorji ta pomaga pri obvladovanju Slovenijein Slovencev. Dr. Zvone Štrubelj je kotdober poznavalec Trubarja odlično predstavilsvojo knjigo POGUM BESEDEob pomoči urednika celovške Mohorjevedružbe in pevskega zbora, ki je že pel naWürtemmberškem v Nemčiji, kjer je Trubardeloval. Na večeru nam je g. Štrubeljv našo zavest postavil, kako ogromno inpomembno delo je Trubar napravil zasvoje »lube Slovence« s tem, ko nam jedal knjigo – dar njegove ljubezni do domovine,dar njegovega delovanja v Katoliškicerkvi (iz katere ni nikoli izstopil)in dar Evangeličanske cerkve (v kateri jepristal po sili razmer), med katerima jedeloval globoko ekumensko (združevalno,zbliževalno) – »kakršna naj bi bilatudi prihodnost obeh Kristusovih Cerkvav Sloveniji, katoliške in evangeličanske«.K temu naj bi po avtorjevih besedah prispevalatudi knjiga POGUM BESEDE. Vzaključku knjige se avtor sprašuje: »Kajje narobe v Sloveniji«? Predvsem to, dase premalo zavedamo svojih korenin vseod karantanskih knezov dalje. Kar so zanas pravljice, je tretji ameriški predsednikThomas Jefferson (predsedoval od 1801do 1809) vgradil v temelj ameriške ustave,tj. edinstvena demokratična ureditevnaših prednikov. Tudi Trubar je resno jemalsvojo pamet, ki mu jo je dal Bog. Vsvobodi, dani od Boga, mu nihče ni mogelne vzeti pameti in prepričanja ne vsiliti51političnega, verskega ali javnega mnenja.V tem se je dal poučiti od Boga, v čemerbi ga mi verniki in vsi drugi morali boljposnemati.Lansko Trubarjevo leto nam je dalo dragocenoknjigo POGUM BESEDE, moralopa bi nas vrniti k zdravi pameti, da bina volitvah dali papirje v roke ljudem, kiso postavili samostojno državo Slovenijo,jo v preteklih štirih letih kljub stalnemunasprotovanju totalitarcev in naši ničnipodpori napravili pravičnejšo in za vzgledceli Evropi. Prvi izmed nekdanjih zasužnjenihsmo opravili polletno vodenje Evropskeunije. Žal je naš narod »padel navolitvah«, ko je oblast izročil ljudem, kijim je prvi cilj, da obdržijo v preteklostiprigrabljene privilegije na vseh družbenihpodročjih. Že nekdaj so v Ljubljani Sv.Petra cesto, ki na vzhod vodi proti cerkvisv. Petra, v popolnem nerazumevanju slovensketradicije manipulativno spremeniliv Trubarjevo. Po njem bi takrat lahkopoimenovali osrednji del Dunajske ceste,ne pa po človeku, ki je Sloveniji prizadejalsamo gorje. Tudi danes bi ljubljanskioblastniki, če bi imeli kaj slovenskega domovinskegačuta, spremenili Trubarjevood Resljeve dalje nazaj v Sv. Petra cesto.Poleg tega bi iz moralnega čuta moralispremeniti tudi imena vseh ulic, imenovanihpo »herojih« revolucije in njenihvojaških formacijah.Anton Mušič, Škofljica

Odšli soZAHVALAOb izgubi našega dragega moža, očeta in dedkaJOŽETA LAVKA1934–2008se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečeno sožalje,darovano cvetje, sveče, sv. maše in prispevke, ki ste jih namenili župnijski cerkvi na Škofljici.Zahvaljujemo se tudi župniku Jožetu Tomincu za lepo opravljen cerkveni obred.Hkrati se zahvaljujemo še zdravstvenemu osebju s Škofljice, še posebej dr. Meglič - Volkarjevi.Žalujoči žena Fani ter sinova Dušan in Borut z družinamaVsi bližnji,ki smo jih ljubili,nas s smrtjo niso zapustili.V ljubezen so se spremenili,z njo naša srca napolniliZAHVALAOb izgubi drage teteANE KASTELIC1918–2009se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem,sosedom in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje insveče, darove za cerkev in svete maše.Iskrena hvala dr. Tatjani Jezerc Križanič, patronažnimasestrama Majdi in Tanji Zalar, Dragici Nađ in Majdi Rot zadolgotrajno pomoč in skrb.Najlepša hvala g. župniku Jožetu Tomincu za lepo opravljencerkveni obred ter cerkvenemu pevskemu zboru. Zahvaljujemose tudi Antonu Mušiču za poslovilne besede.Hvala vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili nanjeni zadnji poti.Vsi njeniZAHVALAOb smrti očeta in starega očetaVILJEMA GRACARJA1932–2009se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljemin znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje,sveče, darove za cerkev in svete maše.Iskrena zahvala osebju nevrokiruškega oddelka kliničnegacentra za dolgotrajno nego in skrb.Posebej se zahvaljujemo družini Mehlin za vsestranskopomoč in lepo napisan poslovilni govor ter ge. MarijiKraškovic, ki ga je z občutkom prebrala.Zahvaljujemo se tudi PGD Škofljica za lepo zadnjeslovo in gospodu Pavletu Cigaletu za poslovilni govor.Hvala gospodu župniku Jožetu Tomincu za lepoopravljen cerkveni obred.Hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremilina njegovi zadnji poti.Vsi njegovi52

ObvestilaDRUŠTVOUPOKOJENCEV ŠKOFLJICAobvešča in vabivse člane društva na letni občnizbor, ki bo v petek, 6. marca 2009,v kulturni dvorani Občine Škofljica,Šmarska cesta 3, z začetkom ob 17.uri.Pregledali bomo opravljeno delo vpreteklem letu in se dogovorili za delov letošnjem letu. Na zbor ste vabljenitudi upokojenci, ki niste člani, saj želimovse seznaniti z našim delom.Alojz Žist,predsednikBI RADI PUSTOVALI,PA ŠE NIMATE KOSTUMA?Pridite v SOBOTO, 14. 2. 2009,od 9.00 do 12.00 urev občinsko KULTURNO DVORANOna Škofljici, Šmarska cesta 3.Kostume bomo posodili b r e z p l a č n o!Vaše odvečne kostume lahko prinesetev nadaljnjo izposojo!Upravni odbor Kulturno umetniškegadruštva Škofljicav petek, 13. februarja 2009,ob 19.30 uriS K L I C U J Eredni letni občni zborv kulturni dvorani na Škofljici,Šmarska cesta 3,na katerega so vabljeni člani društvain občani, ki jih zanimajo kulturnedejavnosti, kot so: dramska, fotografska,pevska in likovna ter prirejanjeliterarnih in glasbenih večerov.Vabljeni!Marija Gregorič, predsednicaKUD Škofljica vabina ogled komedije“BIG SISTER VASGLEDA”,ki bo v soboto, 14. 2. 2009,ob 19. uri v kulturni dvoranina Škofljici.Gostuje dramskaskupina iz Borovnice.Vabljeni!Spoštovani!Bliža se pust in Športni klub Pijava Gorica ponovno organiziradelavnice, na katerih boste lahko preizkušali ustvarjalnost vi, dragiotroci.Torej, vabljeni vsi, ki bi radi preživeli pestro dopoldne, v soboto,21. 2. 2009, od 10. ure dalje, v gasilski dom na PijaviGorici, kjer bomo skupaj izdelovali pustne maske.Športni pozdrav, ŠKPGOBVESTILO O VPISU VPRVI RAZRED OSNOVNE ŠOLEOsnovna šola in vrtec Škofljica obvešča starše bodočih prvošolcev, da bo v dnehod 9. do 12. februarja 2009 potekal vpis v prvi razred.Otroke, ki bodo obiskovali pouk v šoli na ŠKOFLJICI in v ŽELIMLJEM,bomo vpisovali na Osnovni šoli Škofljica, Klanec 5, 11. in 12. februarja 2009 od11. do 18. ure.Za otroke, ki bodo obiskovali pouk v šoli na LAVRICI, bo vpis potekal na Osnovnišoli Lavrica, Dolenjska cesta 342, 9. februarja 2009 od 10. do 12. ure in od 16.do 18. ure.Vpisovali bomo otroke, rojene leta 2003.Starši k vpisu pripeljejo bodočega prvošolca.RavnateljicaJadviga Avsenak53

Obvestila4. pustovanjena Vrhu nad Želimljamibo na pustno soboto,21. februarja 2009,od 15. do 18. urev gasilskem domu!Vljudno vabljeni!VSE OBČANE ŠKOFLJICE,ki radi vrtnarite in se pripravljatena prva pomladanska dela,VABIMO,da se udeležitestrokovnega predavanjadipl. ing. agronomijeMatjaža Maležiča,ki bo v četrtek,19. februarja 2009, ob 18. uriv Kulturni dvorani na Lavrici.Temi predavanja:- varstvo sadnega drevja,- obrezovanje in spomladanskadela v sadovnjaku.Participacija: 2 EUR po osebiJože Sebanec,predsednik DU LavricaVABILO!V soboto, 7. 2. 2009, ob 18. uri vabljeniv dvorano gasilskega doma naPijavi Gorici, da skupaj ob prijetnemdruženju in programu, ki smo ga za vaspripravili, počastimo kulturni praznik.Kulturno-umetniško društvoPijava GoricaDružabno-športni dogodek za vso družinoSobota, 14. februar 2009Občinsko tekmovanjev veleslalomuOrganizator: ŠD ŠkofljicaTekmovanje v Smučarskem centru Kobla – proga Ravne(Bohinjska Bistrica) je namenjeno druženju vseh krajanovObčine Škofljica. Poleg tekmovalcev so dobrodošli tudi izletniki,skratka vsi, ki radi preživijo aktivni dan na snegu insvežem zraku. Tekmovalna proga je primerna za smučarjevseh starosti in stilov, tudi za deskarje.Program:6.45–7.00 Zbor prijavljenih pri OŠ Škofljica7.00 Odhod avtobusov9.00 Prihod na Koblo – smučanje10.30–12.00 Tekmovanjeod 12.30 daljeob 15.00ob 17.00Cenik:Kosilo v Gostišču JanezRazglasitev rezultatov in podelitev nagradOdhod avtobusov (predvideni prihod na Škofljico ob19.00)Kategorija Cena (€)Smučarji in deskarji – odrasli 25,00Smučarji in deskarji – OŠ 18,00Izletniki 10,00V ceni je vključeno:Za tekmovalce: dnevna smučarska karta, tekmovalnina, topli obrok, prevoz.Za rekreativce: dnevna smučarska karta, topli obrok, prevoz.Za izletnike: topli obrok in prevoz.Lastni prevoz udeleženca: cena kategorije zmanjšana za 5,00 €.Prijave in plačila sprejemamo v recepciji dvorane v osnovni šoli na Škofljici dozasedenosti treh avtobusov.54