12.07.2015 Views

Obcinski informator st. 88 - Občina Vransko

Obcinski informator st. 88 - Občina Vransko

Obcinski informator st. 88 - Občina Vransko

SHOW MORE
SHOW LESS
  • No tags were found...

Create successful ePaper yourself

Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.

ZGODILO SE JE ...VEDNO ME JE BOLJ ZANIMALAVZGOJA MLADIH KOTLASTNO ŠPORTNO UDEJSTVOVANJEPogovor z Jankom KrižnikomJanko Križnik je gospod, ki ga redno srečujemo na Vranskem,čeprav že vr<strong>st</strong>o let živi v Celju. Njegovo ime <strong>st</strong>arejšegeneracije povezujejo z nogometom. Čeprav je bil medštudijem igralec prvoligaškega nogometa, se je poklicnoosredotočil na vzgojo mladih in opu<strong>st</strong>il la<strong>st</strong>no športno kariero.Pred nekaj leti je prenehal pisati o nogometu in sepovsem posvetil drugima dvema ljubeznima – zgodoviniin zemljepisu. Zanimajo ga predvsem Vranšani in zgodovinaVranskega in okolice. Roj<strong>st</strong>ni kraj <strong>Vransko</strong> imazelo rad, zato si želi, da bi njegovi članki pritegnili še drugeu<strong>st</strong>varjalce, s katerimi bi združili moči, da bi nekoč tudinaš kraj dobil svoj zbornik.Čeprav ne živite na Vranskem, so vaše korenine tu. Pami za začetek, da prebijeva led, zaupajte, kdaj in kje <strong>st</strong>erojeni.Rojen sem 2. aprila 1938 na Vranskem, v ti<strong>st</strong>ih časih smose še rojevali doma. Pri pokopališču, nekoč hišna številka136, zdaj 70. Na <strong>Vransko</strong> se redno vračam, saj me vežetaroj<strong>st</strong>na hiša in kraj sam.Ste se že v osnovni šoli zaljubili v šport?Težko rečem, da zelo, saj takrat v šoli ni bilo prave telovadbe.Po dvanaj<strong>st</strong>em letu <strong>st</strong>aro<strong>st</strong>i smo se začeli zgledovatipo vr<strong>st</strong>nikih, ki so igrali nogomet ali odbojko. Pritelovadbi smo bolj korakali, imeli smo t. i. redovne vaje.Sedanjim generacijam je težko razumeti, da ni bilo telovadnicin igrišč.Študijska pot vas je kljub razmišljanju o gradbeništvu,zemljepisu, zgodovini le vodila na fakulteto za športoz. takratni »DIF – državni inštitut za fizkulturo«.Že med profesorji na sedanji fakulteti za šport se uporabljanapačno poimenovanje. To je bila višja šola za telesnovzgojo, v pogovornem jeziku smo poimenovanje »državniinštitut za fizkulturo« prevzeli od Rusov in Srbov. Za taštudij sem se odločil, ker sem od takratne Občine <strong>Vransko</strong>dobil ponujeno štipendijo. V višjih razredih gimnazijesem se namreč že ukvarjal s športom.O zemljepisu, zgodovini sem razmišljal bolj tako, ogradbeništvu pa, ker so ravno takrat gradili magi<strong>st</strong>ralnoce<strong>st</strong>o.Sem pa študiral v Zagrebu, ker so že imeli <strong>st</strong>openjskištudij, dva plus dva, v Ljubljani pa še ne. Na obeh fakultetahpa si dobil naziv predmetni učitelj. V Zagrebu semživel pri sorodnikih. Ko sem se zaposlil v osnovni šoli naVranskem, so v Ljubljani uvedli univerzitetni študij. Takosem še v Ljubljani naredil dve leti, bilo je kar naporno,saj izrednega študija še ni bilo, predavanja pa so bila obvezna.V službi so mi malo skrajšali delovni čas in sem sevsak dan vozil v Ljubljano.Ste kdaj obžalovali, da <strong>st</strong>e izbrali šport in ne česa drugega?Ne, nikoli. Zato pa <strong>st</strong>a zgodovina in zemljepis, zla<strong>st</strong>i krajevna,po<strong>st</strong>ala dragocena hobija.Poklicno pot <strong>st</strong>e po odhodu z Vranskega nadaljevali vCelju.V šoli na Vranskem sem delal petnaj<strong>st</strong> let. Hkrati semdelal še v takratnem TVD Partizan <strong>Vransko</strong>, kjer smopripravljali na<strong>st</strong>ope v nogometu, udeleževali smo sedržavnih prven<strong>st</strong>ev v skokih v Planici, v Črni. Vesel sem,da so obudili skoke na Vranskem, škoda pa, da ni ambicijza kaj več.Po petnaj<strong>st</strong>ih letih sem odšel na pedagoško gimnazijo vCelje, kjer sem poučeval pet let. V tem času je mariborskiVEKŠ uvedel izredni študij na terenu, tako sem športnovzgojo poučeval tudi njihove študente v Celju. Nisem pasprejel ponudbe, da bi delal samo tam.Zadnjih dvajset let pred pokojem sem bil zaposlen naZavodu Republike Slovenije za šol<strong>st</strong>vo kot svetovalecin vodja <strong>st</strong>alnega izobraževanja za učitelje in profesorješportne vzgoje.Čeprav sem med študijem v Zagrebu igral tudi prvoligaškinogomet, me je vedno bolj zanimalo, kaj lahko naredimz mladino, nikoli moje la<strong>st</strong>no udej<strong>st</strong>vovanje v profesionalnemšportu. Tako sem ob službi deloval tudi kot trenerslovenske kadetske reprezentance, bil sem v vod<strong>st</strong>vuNogometne zveze Slovenije, desetletja sem bil vodja nogometamladih pri Nogometni zvezi Celje. Tu smo tekmovalnogledano dosegli zelo veliko v evropskem merilu.Na enem največjih mednarodnih turnirjev za mladince vNemčiji smo v obdobju od 1990 do 2011 z reprezentancoali s klubi kar desetkrat zmagali. Sem nosilec priznanjanemške nogometne zveze za delo z mladimi in tudi ča<strong>st</strong>ničlan ZNTS in zaslužni član NZS.Čeprav je nogomet vaša prva izbira, <strong>st</strong>e morali popoklicni dolžno<strong>st</strong>i pri mladih spodbujati tudi drugešporte. Kot športni pedagog <strong>st</strong>e se srečali z velikimštevilom mladih. Katera znana športna imena so plodvašega dela?Težko izpo<strong>st</strong>avim imena, to je zelo nehvaležno. Mogoče bina Vranskem omenil Dušana Juga. Bil je zelo talentirannogometaš, bil je celo slovenski mladinski reprezentant.Ker pa je bil problem s financiranjem, Krajevna skupno<strong>st</strong><strong>Vransko</strong> ni imela denarja, je volja upadala.9

Hooray! Your file is uploaded and ready to be published.

Saved successfully!

Ooh no, something went wrong!