Obcinski informator st. 88 - Občina Vransko

Obcinski informator st. 88 - Občina Vransko Obcinski informator st. 88 - Občina Vransko

12.07.2015 Views

ZGODILO SE JE ...Če govorimo o Vranšanih, bi izpostavil dosežke pokojnegaJožeta Pusovnika, ki je več let tekmoval v skokih nadržavnih prvenstvih in za tiste čase veliko dosegel. Njegovosebni in vranski rekord, dosežen leta 1961, je 54 metrov,kar bi v današnjih časih pomenilo približno 100 metrov.Vedeti moramo, da takoj po vojni na Vranskem ni bilomožnosti za kvaliteten šport, nemški ujetniki so moralipočistiti minsko polje na sedanjem nogometnem igrišču.Tam so potem najprej sami igrali nogomet, verjetno da sopreizkusili, če so dobro odstranili mine. Kasneje so začeliigrati še domačini.Ves čas govoriva o nogometu, od kod sploh ta velikaljubezen, če se tako izrazim, do nogometa. Ob vašemimenu večina namreč najprej pomisli nanj.Šport sem imel rad, tu so bile takrat možnosti zaposlitve.Kot sem omenil, so se takrat malo starejši fantje začeliukvarjati z odbojko in nogometom. V tistih časih drugihmožnosti ni bilo, vsaj ne na Vranskem. Nogomet me je žena začetku prepričal.Ustalili in družino ste si ustvarili v Celju, še vedno pavas redno srečujemo na Vranskem. Imate tu še sorodnikeoz. kaj je tisto, kar vas »vleče« nazaj? Razmišljatemorda o dokončni vrnitvi?Zaenkrat ne, ampak nikoli se ne ve. Na Vransko me vežerojstna hiša, seveda pa tudi ljudje in okoliš. Rad prihajam,predvsem pa redno vsak teden.Kljub temu da ste se profesionalno povsem zapisališportu, se ukvarjate tudi s preučevanjem zgodovine.Blizu so vam tudi zemljepisne teme. Nedavno ste imeliv Občinski knjižnici Vransko predavanje o kmečkihuporih, s poudarkom na vodji z Ločice, pred leti stepreučevali življenje in delo Luke Sevška, duhovnika,rojenega na Vranskem. Kaj je tisto, kar vas prepriča, dase začnete podrobno ukvarjati z omenjenimi in podobnimitemami?Vedno me je zanimalo, kaj je kdo naredil, kaj se je v krajudogajalo. Moti me pasivnost ljudi, kar me na nek načintudi spodbuja, da nekaj naredim. Če bi vsi razmišljalina ta način, »saj nič nimamo, kaj pa bomo«, ne bi nikoliimeli svoje občine. Spomnim se, koliko skeptikov je bilotakrat. Treba je biti samozavesten. »Ljubezen« do zgodovinein zemljepisa je povezana s krajem. Veliko semiskal po arhivih, nekaj najdeš, potem pa iščeš naprej.Sodeloval sem tudi s Pokrajinskim arhivom Celje, Osrednjoknjižnico Celje, nekaj tudi z Medobčinsko splošnoknjižnico Žalec.Trenutno se odvija zgodba o Inde, to bi bilo treba napisati.Nekaj gradiva o športu sem rešil s pokojnim VinkomPraprotnikom. Dobil sem dovolj natančne podatke, dazačetek nogometa na Vranskem sega v leto 1938, kajtiprej se je omenjalo leto 1945, ko se je naredilo igrišče. Totezo z letom 1945 smo z dokazi brez težav ovrgli. Tudiv Celju sem sprožil polemiko o začetkih nogometa. Tamzačetki segajo vsaj v leto 1906, v klubu se je za začetekštela letnica 1920, po nastanku Kraljevine SHS. Ustanoviteljikluba so bili Rebevški, sin še živi, star je 92 let.Zanimiva je tudi zgodba o prvi omembi Vranskega. Včasu gradnje avtoceste sem sodeloval z dr. Lazarjevo, kije preučevala teren. Materialni dokazi, ostanki opekarnepričajo že o rimski naselbini. Tako da letnica 1123, ki jeveljala za prvo omembo kraja, ni prava. Kraj je gotovostar že okoli 1900 let. Sedaj ko kopljejo za plin, sem mislil,da se bo našlo še kaj zanimivega, pa ni bilo nič posebnega.Še vedno ostaja uganka ime kraja, upam, da se bodo tegalotili poklicni zgodovinarji. Bojim pa se, da ni velikegainteresa. Zdaj se govori samo o legendi z vranami.Pisal sem tudi o cestni povezavi Vransko-Lipa-Šmartnoob Dreti. To je bila nekoč pomembna pot.Naletel sem na zanimive vire o kmečkih uporih, leta1635 je bil eden od vodij slovenskega kmečkega uporatudi kovač Gregor Skorja z Ločice pri Vranskem. Pripreučevanju kmečkih uporov sem zelo preveril avtorskepravice, o kmečkih uporih je veliko pisal zgodovinar JožeKoropec, ki je umrl leta 2004. Janko Germadnik, nekdanjidirektor celjske knjižnice, mi je veliko pomagal priiskanju virov.O športu sem nehal pisati pred štirimi, petimi leti, sedajme pritegne le tisto, kar je povezano s krajem, občino.Skušam nekaj narediti za kraj.Kje najdete mir za pisanje? V Celju ali na Vranskem?Povsod malo, računalnik imam sicer samo v Celju.Pišete direktno na računalnik ali si prej nareditezapiske na roko?Zdaj pišem vse direktno, prej pa sem imel navado najprejvse ročno skicirati in potem prepisati na računalnik.Včasih slišimo, da nadaljujete delo Štefana Kočarja.Lahko poveste za mlajše generacije, ki ne vemo, kdo jebil Štefan Kočar, in zakaj menite, da vaju povezujejo?Bila sva prijatelja, Štefan je bil štiri leta starejši, vendar sonaju družile vranska zgodovina in zemljepisne značilnosti.Štefana je še posebej zanimala cerkvena zgodovina. Medprvimi je na Vranskem opozarjal na rimske najdbe, tudi vbližini svojega doma. Preučeval je tudi gradivo o slovenskihizseljencih v Srbiji med drugo svetovno vojno.Za delo v športu in publicistiki ste bili leta 2009 nagrajeniz grbom Občine Vransko. Ste to priznanje vzelizgolj kot nagrado za preteklo delo ali ste čutili še večjoobveznost za naprej?Priznanja sem bil zelo vesel. Vesel, da se me je spomniladomača občina. Hkrati pa je bila to tudi obveza za naprej,seveda z določeno mero distance, sploh pa, da se nebi mislilo, da se silim. Sprijazniti se je pa treba s tem, davedno ne moreš imeti vsega prav.Kaj trenutno preučujete? Verjetno imate še veliko idej?Že dolgo časa negujem željo o izdaji zbornika ali nečesapodobnega. Ideja je živa od ponovne ustanovitve ObčineVransko, skupaj bi bilo treba zbrati športne, zgodovinske,gospodarske … dosežke. Nekdo bi se moral posvetitiobrti in industriji, da bi bila zajeta vsa področja. Škoda se10

ZGODILO SE JE ...mi zdi zanemariti vse dosedanje delo. Razmišljal sem žecelo o izdaji v samozaložbi, vendar v tem primeru bi bilavsebina in obseg omejena zaradi denarja. Gradiva imamsicer toliko, da bi lahko izdal samostojen zbornik, če bimi dopuščale finančne možnosti.Za konec mi še povejte, kaj je tisto, kar vam polegpisanja, skrbi za dom in, predvidevam, spremljanjašporta zapolnjuje pokoj?Vnukinja, čeprav se že kar osamosvaja. Je pa športnica,kar me veseli.Tanja Goropevšek11

ZGODILO SE JE ...Če govorimo o Vranšanih, bi izpo<strong>st</strong>avil dosežke pokojnegaJožeta Pusovnika, ki je več let tekmoval v skokih nadržavnih prven<strong>st</strong>vih in za ti<strong>st</strong>e čase veliko dosegel. Njegovosebni in vranski rekord, dosežen leta 1961, je 54 metrov,kar bi v današnjih časih pomenilo približno 100 metrov.Vedeti moramo, da takoj po vojni na Vranskem ni bilomožno<strong>st</strong>i za kvaliteten šport, nemški ujetniki so moralipoči<strong>st</strong>iti minsko polje na sedanjem nogometnem igrišču.Tam so potem najprej sami igrali nogomet, verjetno da sopreizkusili, če so dobro od<strong>st</strong>ranili mine. Kasneje so začeliigrati še domačini.Ves čas govoriva o nogometu, od kod sploh ta velikaljubezen, če se tako izrazim, do nogometa. Ob vašemimenu večina namreč najprej pomisli nanj.Šport sem imel rad, tu so bile takrat možno<strong>st</strong>i zaposlitve.Kot sem omenil, so se takrat malo <strong>st</strong>arejši fantje začeliukvarjati z odbojko in nogometom. V ti<strong>st</strong>ih časih drugihmožno<strong>st</strong>i ni bilo, vsaj ne na Vranskem. Nogomet me je žena začetku prepričal.U<strong>st</strong>alili in družino <strong>st</strong>e si u<strong>st</strong>varili v Celju, še vedno pavas redno srečujemo na Vranskem. Imate tu še sorodnikeoz. kaj je ti<strong>st</strong>o, kar vas »vleče« nazaj? Razmišljatemorda o dokončni vrnitvi?Zaenkrat ne, ampak nikoli se ne ve. Na <strong>Vransko</strong> me vežeroj<strong>st</strong>na hiša, seveda pa tudi ljudje in okoliš. Rad prihajam,predvsem pa redno vsak teden.Kljub temu da <strong>st</strong>e se profesionalno povsem zapisališportu, se ukvarjate tudi s preučevanjem zgodovine.Blizu so vam tudi zemljepisne teme. Nedavno <strong>st</strong>e imeliv Občinski knjižnici <strong>Vransko</strong> predavanje o kmečkihuporih, s poudarkom na vodji z Ločice, pred leti <strong>st</strong>epreučevali življenje in delo Luke Sevška, duhovnika,rojenega na Vranskem. Kaj je ti<strong>st</strong>o, kar vas prepriča, dase začnete podrobno ukvarjati z omenjenimi in podobnimitemami?Vedno me je zanimalo, kaj je kdo naredil, kaj se je v krajudogajalo. Moti me pasivno<strong>st</strong> ljudi, kar me na nek načintudi spodbuja, da nekaj naredim. Če bi vsi razmišljalina ta način, »saj nič nimamo, kaj pa bomo«, ne bi nikoliimeli svoje občine. Spomnim se, koliko skeptikov je bilotakrat. Treba je biti samozave<strong>st</strong>en. »Ljubezen« do zgodovinein zemljepisa je povezana s krajem. Veliko semiskal po arhivih, nekaj najdeš, potem pa iščeš naprej.Sodeloval sem tudi s Pokrajinskim arhivom Celje, Osrednjoknjižnico Celje, nekaj tudi z Medobčinsko splošnoknjižnico Žalec.Trenutno se odvija zgodba o Inde, to bi bilo treba napisati.Nekaj gradiva o športu sem rešil s pokojnim VinkomPraprotnikom. Dobil sem dovolj natančne podatke, dazačetek nogometa na Vranskem sega v leto 1938, kajtiprej se je omenjalo leto 1945, ko se je naredilo igrišče. Totezo z letom 1945 smo z dokazi brez težav ovrgli. Tudiv Celju sem sprožil polemiko o začetkih nogometa. Tamzačetki segajo vsaj v leto 1906, v klubu se je za začetekštela letnica 1920, po na<strong>st</strong>anku Kraljevine SHS. U<strong>st</strong>anoviteljikluba so bili Rebevški, sin še živi, <strong>st</strong>ar je 92 let.Zanimiva je tudi zgodba o prvi omembi Vranskega. Včasu gradnje avtoce<strong>st</strong>e sem sodeloval z dr. Lazarjevo, kije preučevala teren. Materialni dokazi, o<strong>st</strong>anki opekarnepričajo že o rimski naselbini. Tako da letnica 1123, ki jeveljala za prvo omembo kraja, ni prava. Kraj je gotovo<strong>st</strong>ar že okoli 1900 let. Sedaj ko kopljejo za plin, sem mislil,da se bo našlo še kaj zanimivega, pa ni bilo nič posebnega.Še vedno o<strong>st</strong>aja uganka ime kraja, upam, da se bodo tegalotili poklicni zgodovinarji. Bojim pa se, da ni velikegainteresa. Zdaj se govori samo o legendi z vranami.Pisal sem tudi o ce<strong>st</strong>ni povezavi <strong>Vransko</strong>-Lipa-Šmartnoob Dreti. To je bila nekoč pomembna pot.Naletel sem na zanimive vire o kmečkih uporih, leta1635 je bil eden od vodij slovenskega kmečkega uporatudi kovač Gregor Skorja z Ločice pri Vranskem. Pripreučevanju kmečkih uporov sem zelo preveril avtorskepravice, o kmečkih uporih je veliko pisal zgodovinar JožeKoropec, ki je umrl leta 2004. Janko Germadnik, nekdanjidirektor celjske knjižnice, mi je veliko pomagal priiskanju virov.O športu sem nehal pisati pred štirimi, petimi leti, sedajme pritegne le ti<strong>st</strong>o, kar je povezano s krajem, občino.Skušam nekaj narediti za kraj.Kje najdete mir za pisanje? V Celju ali na Vranskem?Povsod malo, računalnik imam sicer samo v Celju.Pišete direktno na računalnik ali si prej nareditezapiske na roko?Zdaj pišem vse direktno, prej pa sem imel navado najprejvse ročno skicirati in potem prepisati na računalnik.Včasih slišimo, da nadaljujete delo Štefana Kočarja.Lahko pove<strong>st</strong>e za mlajše generacije, ki ne vemo, kdo jebil Štefan Kočar, in zakaj menite, da vaju povezujejo?Bila sva prijatelja, Štefan je bil štiri leta <strong>st</strong>arejši, vendar sonaju družile vranska zgodovina in zemljepisne značilno<strong>st</strong>i.Štefana je še posebej zanimala cerkvena zgodovina. Medprvimi je na Vranskem opozarjal na rimske najdbe, tudi vbližini svojega doma. Preučeval je tudi gradivo o slovenskihizseljencih v Srbiji med drugo svetovno vojno.Za delo v športu in publici<strong>st</strong>iki <strong>st</strong>e bili leta 2009 nagrajeniz grbom Občine <strong>Vransko</strong>. Ste to priznanje vzelizgolj kot nagrado za preteklo delo ali <strong>st</strong>e čutili še večjoobvezno<strong>st</strong> za naprej?Priznanja sem bil zelo vesel. Vesel, da se me je spomniladomača občina. Hkrati pa je bila to tudi obveza za naprej,seveda z določeno mero di<strong>st</strong>ance, sploh pa, da se nebi mislilo, da se silim. Sprijazniti se je pa treba s tem, davedno ne moreš imeti vsega prav.Kaj trenutno preučujete? Verjetno imate še veliko idej?Že dolgo časa negujem željo o izdaji zbornika ali nečesapodobnega. Ideja je živa od ponovne u<strong>st</strong>anovitve Občine<strong>Vransko</strong>, skupaj bi bilo treba zbrati športne, zgodovinske,gospodarske … dosežke. Nekdo bi se moral posvetitiobrti in indu<strong>st</strong>riji, da bi bila zajeta vsa področja. Škoda se10

Hooray! Your file is uploaded and ready to be published.

Saved successfully!

Ooh no, something went wrong!