12.07.2015 Views

Obcinski informator st. 88 - Občina Vransko

Obcinski informator st. 88 - Občina Vransko

Obcinski informator st. 88 - Občina Vransko

SHOW MORE
SHOW LESS
  • No tags were found...

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.

<strong>88</strong>www.vransko.si, www.mojaobcina.si, marec 2013Pomagajmo, da bo Dejan ~im prej objel svoje najbližje


PISMA BRALCEVLjubljana, 20. 3. 2013Pozdravljeni!Pišem vam v imenu skupine ljudi, ki je v soboto, 16. 3. 2013,obiskala muzej motociklov na Vranskem in izrazila veliko kritikonad obnašanjem la<strong>st</strong>nika tega muzeja.Navedla bi nekaj podrobno<strong>st</strong>i.9. 3. 2o13 sem poklicala v muzej. Na svoja vprašanja sem dobilaod kontaktne osebe - gospe informacijo, da je za skupinotreba rezervirati ogled en teden prej, cena pa je 3,5 evre na osebo.Ker zaradi nekih težav ogleda nismo mogli rezervirati, svase z možem 14. 3. 2o13 osebno oglasila v muzeju, da preveriva,če je še kljub temu možen ogled. Navdušena nad prijaznoobrazložitvijo gospe, da si muzej 16. 3. 2103 med 9. in 10. urolahko ogledamo in da je cena 3,5 evre na osebo ter za šoferjapro<strong>st</strong> v<strong>st</strong>op, sva zapu<strong>st</strong>ila pisarno muzeja.V soboto, 16. 3. 2013, smo se pripeljali na dvorišče muzeja.Pričakal nas je gospod, za katerega smo šele pozneje izvedeli, daje la<strong>st</strong>nik muzeja. Po njegovem obnašanju smo bili mnenja, daje eden od zaposlenih, ki mu je odveč, da mora biti v soboto nadelovnem me<strong>st</strong>u. Odklenil je vrata, prižgal luči in brez kakršnekoli razlage o motorjih čakal, da bomo zapu<strong>st</strong>ili pro<strong>st</strong>ore.Po končanem ogledu je šel mož z la<strong>st</strong>nikom v pisarno, da bi poravnalračun. Čakalo ga je presenečenje, kajti gospod je zahteval,da mu plača 5 evrov po osebi in ne, kot je bilo dogovorjeno. Kerla<strong>st</strong>nik ni popu<strong>st</strong>il, mu je zahtevani znesek plačal, vendar mi se <strong>st</strong>em nismo <strong>st</strong>rinjali. Seveda sem takoj poklicala gospo in hotelaobrazložitev. Rekla je, da ji ga naj dam na telefon. Ko sem hotelato <strong>st</strong>oriti, je odvihral mimo mene in zavpil: “Jaz sem gospodarin ne ona.” Njegovo razburjenje se je <strong>st</strong>opnjevalo. Čez nekaj trenutkovnam je hotel denar vrniti z izjavo, da bo zaradi takih,kot smo mi, zaprl muzej. Denarja seveda nismo vzeli. Naslednjanjegova reakcija pa je bila pika na i. Z zamahom roke v smeriizhoda je zavpil: "MARŠ VEN!" in to še dvakrat ponovil. Osuplismo zapu<strong>st</strong>ili dvorišče muzeja. Nismo bili tatovi ali barabe. Bilonas je devet odraslih ljudi v <strong>st</strong>aro<strong>st</strong>i od 50 do 67 let, razen šoferja,ki smo si želeli ogledati muzej. Nismo pogojevali cene, takšnanam je bila ponujena.Kot organizatorja izleta sva bila z možem zelo prizadeta. Obližna rano je bil klic gospe iz muzeja, ko smo že nadaljevali vožnjoproti Žalcu. Iskreno se mi je opravičila za neljubi dogodek inhotela razliko vrniti. Se ji zahvaljujem.Moje zadnje sporočilo je naslednje:Želimo si, da si ta gospod vzame čas za premislek in prepu<strong>st</strong>ivodenje muzeja komu drugemu, ki ne bo z besedami »Maršven!« pošiljal obiskovalcev s svojega dvorišča.Obiskovalci muzejaVeselevelikonočnepraznikeČlani občinskega sveta,občinska uprava in župan3


ZGODILO SE JE ...Stanovalci izdelovali butareza cvetno nedeljoBliža se čas praznikov. Čas velike noči in Kri<strong>st</strong>usovega v<strong>st</strong>ajenja.Nedeljo pred velikim praznikom obhajamo cvetnonedeljo. Takrat simbolno nesemo v cerkev butaro. Tudi s<strong>st</strong>anovalci želim ohraniti ta lep običaj. Tako smo v četrtek,21. marca, izdelovali butare. Že dober mesec prej smo pričeliz izdelovanjem rož iz krep papirja. Pripravili smo vrtnice,nageljne, trobentice in druge travniške rože. Ene so bileidentične pravi cvetici, druge manj. A namen je bilo druženjein priprava za izdelavo butar. V cvetnem tednu smo se lotiliintenzivnih priprav - narezali smo pušpan in se dogovorili opoteku izdelovanja. Bili smo si enotni, da butare naredimoin jih odnesemo k božjemu blagoslovu, potem pa jih bomorazdelili po sobah.Delo ob izdelovanju smo si razdelili pravično - kar je pačkdo zmogel. Gospe so izdelovale šopke in vanj zapikovalerože iz krep papirja. Gospodje pa so ob koncu zavezali pisantrak, ki pope<strong>st</strong>ri butaro. Najlepše je bilo opazovati nasmehena obrazih <strong>st</strong>anovalcev, ko so se spominjali otroških dni. Skončnim izdelkom smo bili zelo zadovoljni, posebej zato,ker nam je uspelo, da ni<strong>st</strong>a dve butari enaki. Zaradi velikegaštevila pridnih in zagnanih rok naših <strong>st</strong>anovalcev smo deloopravili zelo hitro.Saša SvetecVelikonočne butarev dobrodelne nameneŽe deseto leto zapovr<strong>st</strong>jo so v Našem domu na Vranskempripravili dobrodelno akcijo, v kateri izdelujejo butare. Kotje povedala pobudnica in vsakoletna organizatorka MartinaFelicijan, je letos naredila 15 tisoč cvetov, ki so jih udeleženciakcije vpletli v več kot tisoč butar. Izdelki so bili namenjeniprodaji, izkupiček (okrog deset tisoč evrov) pa Dejanu, ki jev delovni nesreči izgubil obe roki in se trudi zbrati dovolj denarjaza nakup bionskih protez, ki bi mu omogočile opravljatiskorajda vse, kar opravljamo z rokami.V akciji so sodelovali številni občani in občanke, nekaj jih jebilo tudi iz sosednjih občin, ki so prispevali svoj čas, prineslipa so tudi ves material za izdelavo butar.T. TavčerSla<strong>st</strong>ne jogurtove miškePo večini smo že pozabili na pu<strong>st</strong>a. A na željo <strong>st</strong>anovalcevsmo v torek, 26. februarja, pripravili sla<strong>st</strong>ne jogurtove miške.Nismo se ozirali na misel, da je to pu<strong>st</strong>na sladica. Kot vednosmo se tudi tokrat dela lotili resno in skrbno. V kuhinjismo na podlagi recepta prosili za se<strong>st</strong>avine: jogurt, moko,pecilni prašek, vanilin sladkor, jajce in rozine. Najprej smoolje pri<strong>st</strong>avili na električni štedilnik. Potem smo se lotilipriprave zmesi. Sodelovalo je več <strong>st</strong>anovalcev - se<strong>st</strong>avine jepodajal <strong>st</strong>anovalec, mešala je <strong>st</strong>anovalka. Ja, tudi tokrat somoški imeli svojega pred<strong>st</strong>avnika. Sodeloval je z velikimnavdušenjem. Ko smo imeli zmes gotovo, smo najprej z enomiško preverili temperaturo olja. Bila je ravno pravšnja. Medcvrtjem je zadišalo po celem domu. Pečene miške smo posulis sladkorjem v prahu. Z dobrotami smo pogo<strong>st</strong>ili tudi ti<strong>st</strong>e, kiniso pekli z nami.Saša Svetec4


ZGODILO SE JE ...Upravna enota Žalec v letu 2012Poslovanje upravne enote v letu 2012 so v veliki meri zaznamovalivarčevalni ukrepi in spremembe v zakonodaji. V duhuodprave admini<strong>st</strong>rativnih ovir je Vlada Republike Slovenijesprejela kar 23 sprememb zakonov in več drugih predpisov,ki so vplivali na delo upravne enote. Najpomembnejši mednjimi je bil Zakon za uravnoteženje javnih financ. Zakon jebil osnova za izvajanje varčevalnih ukrepov na upravni enoti.V letu 2012 smo prejeli 28.706 novih upravnih zadev, kar jeza 43,4 % več kot v preteklem letu. V ponovni po<strong>st</strong>opek smoprejeli le 7 zadev, iz preteklih let smo prenesli 430 zadev, skupajsmo reševali 29.143 zadev. Rešili smo 98 % zadev (28.587)oz. 42,9 % več kot leto prej, zao<strong>st</strong>ankov nismo imeli, kljubtemu da se je število zaposlenih med letom zmanjšalo za 3uslužbence, ki so odšli v pokoj.Poleg upravnih po<strong>st</strong>opkov smo izvajali še druge upravne nalogein jih skupno rešili kar 40.789, in sicer 68 % s področjaMini<strong>st</strong>r<strong>st</strong>va za notranje zadeve (prijave in odjave začasnihin <strong>st</strong>alnih prebivališč, spremembe v evidenci gospodinj<strong>st</strong>ev,izpiski iz matičnega regi<strong>st</strong>ra idr.). Zaradi vse večje do<strong>st</strong>opno<strong>st</strong>idržavnih organov do uradnih evidenc in tudi spletnihdo<strong>st</strong>opov do njih (e-sod<strong>st</strong>vo, centralna evidenca pro<strong>st</strong>orskihaktov, e-ZK) opažamo zmanjšano povpraševanje po tovr<strong>st</strong>nihizpiskih.V preteklem letu je poteklo večje število osebnih dokumentov,kar je posledično vplivalo na povečanje izdaje osebnihizkaznic za 39 %, potnih li<strong>st</strong>in pa kar za 125 % v primerjaviz letom poprej. Izredno se je povečal pripad zadev napodročju ugotavljanja dejanskega <strong>st</strong>alnega prebivališča - za93 %. Tovr<strong>st</strong>ne predloge podajajo državni in pravosodni organi,banke, zavarovalnice, izvršitelji, izvajalci javnih <strong>st</strong>oritevter fizične osebe, nekaj primerov pa je ugotovil upravni organsam na podlagi vrnjenih obve<strong>st</strong>il volivcem.Upravne enote smo na podlagi Zakona o motornih vozilih1. januarja 2012 po<strong>st</strong>ale tudi prekrškovni organ. To pomeni,da zakon daje upravnim enotam poobla<strong>st</strong>ilo za odločanje oprekrških in izreku sankcije, in sicer zaradi poteka veljavno<strong>st</strong>iprometnega dovoljenja, zaradi prenehanja veljavno<strong>st</strong>i zavarovalnepolice in glede prijave spremembe la<strong>st</strong>ništva vozila.V letu 2012 smo uvedli kar 102 prekrška, in sicer smoizrekli 101 globo v vredno<strong>st</strong>i 250 evrov in en opomin.Na področju gradnje nismo zaznali bi<strong>st</strong>venih spremembglede na število prejetih vlog, se pa kažejo spremembe gledena veliko<strong>st</strong> gradenj – več je bilo rekon<strong>st</strong>rukcij in dozidav <strong>st</strong>avb,nekoliko manj pa večjih gradenj, predvsem indu<strong>st</strong>rijskih objektov.Za to obdobje je značilno večje število u<strong>st</strong>avljenihupravnih po<strong>st</strong>opkov v zvezi z izdajo gradbenih dovoljenjzaradi formalno nepopolnih vlog inve<strong>st</strong>itorjev, ki se nanašajona dokazila o pravici graditi, in zaradi pomanjkljivo pripravljeneprojektne dokumentacije (neupoštevanje predpisanihvsebin, projektne rešitve, pripravljene v nasprotju s pro<strong>st</strong>orskimizahtevami ...), nekaj pa tudi zaradi neupoštevanja Uredbeo vr<strong>st</strong>ah objektov glede na zahtevno<strong>st</strong>, ko <strong>st</strong>ranke vlagajozahteve za eno<strong>st</strong>avne objekte in vzdrževalna dela, za katera nipotrebno pridobiti gradbenega dovoljenja.Sprejeta je bila tudi sprememba Zakona o graditvi objektov,ki je prinesla nekaj ugodno<strong>st</strong>i za inve<strong>st</strong>itorje, ki pa posledičnovplivajo tudi na število vlog za izdajo gradbenih in uporabnihdovoljenj. Skrajšala je roke za izdajo projektnih pogojevin soglasij, novo<strong>st</strong>, da gradbenega dovoljenja za spremembonamembno<strong>st</strong>i ni potrebno pridobiti, če se namembno<strong>st</strong>spreminja v nezahtevnih objektih in eno<strong>st</strong>anovanjskih<strong>st</strong>avbah, in še, da uporabno dovoljenje ni potrebno za začetekuporabe eno<strong>st</strong>anovanjskih <strong>st</strong>avb.Zakon za uravnoteženje javnih financ je posegel tudi napodročje vojne zakonodaje (vojni veterani, vojni invalidiin žrtve vojnega nasilja), pri čemer se je bi<strong>st</strong>veno povečaloštevilo izdanih upravnih aktov zaradi razveljavitve pravic dododatnega zdrav<strong>st</strong>venega zavarovanja, ki je po novem vezanana <strong>st</strong>aro<strong>st</strong> 55 let, ter izpolnjevanja pogojev za veteranski dodatek.Z veseljem ugotavljamo, da je število poročnih obredov vletu 2012 naraslo. Pooblaščenci in matičarji upravne enote sosodelovali in izvedli kar 107 porok in 11 jubilejnih obredov.Poleg vseh nalog, ki sodijo v pri<strong>st</strong>ojno<strong>st</strong> upravne enote in jihnismo posebej izpo<strong>st</strong>avili, velja omeniti tudi delo na področjuprometa s kmetijskimi zemljišči, gozdovi in kmetijami, ureditvepodatkov v regi<strong>st</strong>ru kmetijskih gospodar<strong>st</strong>ev (GERKov)in dopolnilne dejavno<strong>st</strong>i na kmetiji.Opravili smo vsa opravila v zvezi z zbiranjem podpisov zarazpis zakonodajnega referenduma za 10 zakonov, zbiranjempodpisov v podporo kandidatom za predsednika RepublikeSlovenije, izvedli volilna opravila v zvezi z zakonodajnim referendumomo Družinskem zakoniku, izvedbo nadome<strong>st</strong>nihvolitev za župana Občine Polzela in volitev predsednika RepublikeSlovenije.V okviru upravne enote deluje 5 krajevnih uradov, in sicer nasedežih Občin <strong>Vransko</strong>, Tabor, Braslovče, Polzela in Prebold.Vsak krajevni urad je odprt enkrat tedensko. Največji obisk<strong>st</strong>rank beležimo na Krajevnem uradu <strong>Vransko</strong> in Polzela,medtem ko je na o<strong>st</strong>alih krajevnih uradih obisk bi<strong>st</strong>venonižji. Občani na krajevnih uradih največkrat vlagajo vloge zaosebne dokumente, overjajo la<strong>st</strong>noročne podpise, kopije li<strong>st</strong>inin garantna pisma, urejajo regi<strong>st</strong>racijo in odjavo vozil termatične zadeve.Delo upravne enote je s 1. marcem 2013 prevzela SimonaStanter, ki jo je Mini<strong>st</strong>r<strong>st</strong>vo za pravosodje in javno upravoimenovalo za novo načelnico Upravne enote Žalec.Vabimo vas, da z bralci delite svoje srečne dogodke (roj<strong>st</strong>va, obletnice, poroke ...),ki jih bomo z veseljem objavili v naslednji številki Občinskega <<strong>st</strong>rong>informator</<strong>st</strong>rong>ja,na e-poštni naslov: zkts.vransko@gmail.com.5


ZGODILO SE JE ...Na prvi pomladni dan zasijale novesvetilke javne razsvetljaveObčina <strong>Vransko</strong> si prizadeva zmanjšati svetlobnoonesnaževanje in porabo električne energije. Zato prinačrtovanju prenove in gradnje javne razsvetljave ravnamov skladu z veljavno Uredbo o mejnih vredno<strong>st</strong>ih svetlobnegaonesnaževanja okolja.V teh dneh se zaključujejo dela pri po<strong>st</strong>avitvi javne razsvetljavehodnika za pešce od pokopališča na Vranskem domo<strong>st</strong>u v Brodeh. Na podlagi decembra podpisane pogodbeso delavci podjetja EGIS d. o. o., Oj<strong>st</strong>riška vas 20 a, dobaviliin po<strong>st</strong>avili 17 ekološko primernih in varčnih svetilk. Sijalkeso bile poskusno vklopljene na prvi pomladni dan. V okvirute pogodbe bodo zamenjane še štiri svetilke od pokopališča vsmeri centra trga <strong>Vransko</strong> do mo<strong>st</strong>u na Merinščici.Zimsko vzdrževanje ce<strong>st</strong> injavnih površin na preizkušnjiObilno sneženje v preteklem tednu je povzročilo nemalotežav in <strong>st</strong>roškov tudi v naši občini.Izdatno sneženje, predvsem v noči s petka na soboto in v nočis sobote na nedeljo (od 22. do 24. februarja), je povzročiloveliko težav našim pogodbenim izvajalcem zimskegavzdrževanja lokalnih ce<strong>st</strong> in javnih površin. Večina našihizvajalcev ni u<strong>st</strong>rezno opremljena za takšen obseg sneženja.Zato se lahko samo njihovi požrtvovalno<strong>st</strong>i in prizadevanjuzahvalimo, da s prevozno<strong>st</strong>jo naših ce<strong>st</strong> ni bilo večjih težav.Za vloženo delo in trud se vsem iskreno zahvaljujem.Vsem občanom, ki <strong>st</strong>e zaradi snega na ce<strong>st</strong>ah in javnihpovršinah imeli kakršne koli težave, pa se opravičujem iniskreno zahvaljujem za potrpežljivo<strong>st</strong> in razumevanje.Franc SušnikPREDSTAVITEV PODJETJA Z VIZIJO,ZELENO ZLATOV sredo, 13. 3. 2013, so se v sejni sobi Energetike Projekt<strong>Vransko</strong> zbrali ponudniki turi<strong>st</strong>ičnih dobrin in <strong>st</strong>oritev izObčine <strong>Vransko</strong>, da bi prisluhnili pred<strong>st</strong>avitvi podjetja zvizijo, Zeleno zlato. Organizator posveta je bil Zavod zakulturo, turizem in šport <strong>Vransko</strong>, ki je eden izmed sedmihdružbenikov (poleg ZKŠT Žalec, ZKTŠ Polzela, ObčinePrebold, Tabor, Braslovče in Zbornice zasebnega gospodar<strong>st</strong>vaŽalec) novou<strong>st</strong>anovljene gospodarske družbe, ki jo vodidirektor Gregor Vovk Petrovski. Ta je v pred<strong>st</strong>avitvi poudaril,da je bila družba u<strong>st</strong>anovljena zato, da na trg vpelje novo<strong>st</strong>i vzvezi s promocijo Spodnje Savinjske doline in s tem nadgradituri<strong>st</strong>ično ponudbo v obliki krovne blagovne znamke in tudina ta način še bolj poveže partnerje, ki že promovirajo dolino.Ime družbe in hkrati blagovne znamke izhaja iz hmelja, sajravno ta daje dolini največjo prepoznavno<strong>st</strong>.Trenutno potekajo aktivno<strong>st</strong>i družbe okrog povezovanjago<strong>st</strong>incev in ponudnikov avtohtonih izdelkov ter na izdelaviblagovnega znaka. Ko bo delo družbe <strong>st</strong>eklo, pa načrtujejoširšo pred<strong>st</strong>avitev po Sloveniji, in sicer na sejmih. Načrtujejotudi vzpo<strong>st</strong>avitev trgovine z izdelki lokalne proizvodnje, kibodo označeni z znakom blagovne znamke. Ti bi bili na voljov turi<strong>st</strong>ičnih objektih, TIC-ih, go<strong>st</strong>inskih lokalih, sprva podolini, sčasoma pa po celi Sloveniji. Blagovna znamka bo vesčas pod budnim nadzorom kontrolne komisije, ki bo skrbelaza kakovo<strong>st</strong> izdelkov.Nova javna razsvetljava omogoča varnejšo in prijaznejšouporabo nedvomno najbolj frekventnega hodnika za pešcev naši občini.Franc SušnikVčasih pa na očiščenih javnih površinah nepričakovano na<strong>st</strong>anenov kup snega.Posvet je zaključil župan Franc Sušnik, ki je obrazložilodločitev Občine <strong>Vransko</strong> in Občinskega sveta Občine <strong>Vransko</strong>za vključitev v družbo zaradi prepričanja, da povezovanjepod skupno blagovno znamko vodi k uspešno<strong>st</strong>i. V prihodno<strong>st</strong>ipa bo finančni delež Občine v družbi odvisen od številaponudnikov in proizvajalcev iz domačega okolja.Gospodarski družbi, ponudnikom <strong>st</strong>oritev in izdelkovželimo uspešen preboj na trg, zaključujemo pa s mislijo, ki jebila izrečena na posvetu: »Misli globalno, jej lokalno.«Suzana Felicijan Bratož6


ZGODILO SE JE ...Podpis pogodbe z zahvalo gasilcemObčina <strong>Vransko</strong>, Gasilska zveza Žalec in pro<strong>st</strong>ovoljna gasilskadruštva <strong>Vransko</strong>, Prekopa-Stopnik-Čeplje, Tešova inLočica pri Vranskem so v go<strong>st</strong>išču Štorman v Ločici priVranskem podpisali pogodbo o opravljanju javne gasilskeslužbe. S pogodbo podpisniki urejajo vsebino, obseg in načinopravljanja službe, financiranje in druge pogoje za delovanjejavne gasilske službe v občini <strong>Vransko</strong>.Pred podpisom pogodbe se je župan Franc Sušnik zahvalilgasilcem vseh štirih društev in Gasilski zvezi Žalec za opravljenodelo in dobro sodelovanje ter poudaril, da bo v temletu na razpolago toliko sred<strong>st</strong>ev kot lani, to je 40 tisoč evrov.Še posebej se je zahvalil za posredovanja, ki so jih opraviliv lanskem letu, teh pa je bilo, po besedah poveljnika gasilskegapovelj<strong>st</strong>va občine <strong>Vransko</strong> Vladimirja Reberška, osemz manjšo škodo.Za uspešno sodelovanje na vseh področjih z društvi,občinskim povelj<strong>st</strong>vom in občino <strong>st</strong>a se v imenu Gasilskezveze Žalec zahvalila predsednik zveze Edvard Kugler inVranšanke zopet na vrhuV soboto, 2. 3. 2013, jev Globokem potekalo 2.pokalno prven<strong>st</strong>vo v prikazutehnik ju-jitsa. Tekmovaloje 136 tekmovalcev iz10 klubov. Tekmovanja sose udeležile tudi tri članiceDruštva borilnih veščinFudoshin sekcija <strong>Vransko</strong>.V KATEGORIJI 1 je JulijaWeiss pri deklicah od 7 do8 let zasedla 1. me<strong>st</strong>o inprejela zlato medaljo, malomanj sreče pa <strong>st</strong>a imeli UlaWeiss in Sara Miklaužič, ki<strong>st</strong>a pri deklicah od 11 do12 let zasedli 5. in 6. me<strong>st</strong>o.Tekmovanja so se udeležilitudi o<strong>st</strong>ali člani DBV Fudoshin iz Gotovelj, ki so prav takozasedli odlična me<strong>st</strong>a: KATEGORIJA 1: 2. me<strong>st</strong>o Nik Mejak(dečki 7-8 let), 2. me<strong>st</strong>o Lina Šu<strong>st</strong>er (deklice 7-8 let), 15.me<strong>st</strong>o Julijan Zakonjšek (dečki 9-10 let). KATEGORIJA 2:5. me<strong>st</strong>o Nejc Zorec (dečki 11-12 let), 3. me<strong>st</strong>o Hana Jeram(deklice 11-12 let) in 4. me<strong>st</strong>o Lena Ko<strong>st</strong>ajnšek (deklice 11-12let).poveljnik Franc Rančigaj, pogodbo pa je v imenu Občine<strong>Vransko</strong> podpisal župan Franc Sušnik, v imenu zveze EdvardKugler, v imenu društev pa njihovi predsedniki.T. TavčerV petek, 1. marca, je Sabina Predovnik, ki je članica DBVFudoshin in trenerka sekcije na Vranskem, v Šentjurju napodelitvi ŠPORT 2012 prejela srebrno plaketo Olimpijskegakomiteja Slovenije za dosežene rezultate v letu 2012. Pravtako je za dosežene rezultate v letu 2012 v četrtek, 7. marca, vŽalcu na podelitvi ŠPORT 2012 dobila priznanje od ObčineŽalec.V Žalcu so priznanja prejeli še naslednji člani DBV Fudoshin:Timotej Štojs, Barbara Stiplošek, Tilen Hadolin, TimotejPokrajnc in Julijan Zakonjšek, Uroš Posedel in PrimožMuhovic.Ne smemo pozabiti na o<strong>st</strong>ale člane DBV Fudoshin sekcija<strong>Vransko</strong>, ki prav tako pridno trenirajo in se počasi pripravljajona svoje prvo polaganje pasov, ki pa sledi v poletnem času.Sabina PredovnikZAHVALNA SVETA MAŠA OB ČASTITLJIVEMJUBILEJU RADA KAPUSAZ zahvalno sveto mašo smo v nedeljo njegovi sorodnikiin farani praznovali 90-letnico Rada Kapusa z Vranskega.Veliko svojega časa je posvetil župniji, vodenju pevskegazbora in še mnogim drugim dejavno<strong>st</strong>im v župniji.Župnik Jože Turinek se mu je zahvalil za njegovo delo zažupnijo in mu izročil zahvalo, ki mu jo ob tem jubilejupodeljuje celjski škof Stanislav Lipovšek.Naj mu Bog da še obilo zdravja.Rafko Novak7


ZGODILO SE JE ...NOČNA EKIPNA TEKMAV SMUČARSKIH SKOKIH V TANI NA VRANSKEMKljub močnemu sneženju so prizadevni organizatorji ŠDTANA izpeljali nočno tekmo ekip v smučarskih skokih.Tekmovanja se je udeležilo 11 ekip od blizu in daleč. Prvome<strong>st</strong>o si je priskakala ekipa go<strong>st</strong>išča KRALJEV HRIBKamniška Bi<strong>st</strong>rica, drugo ŠD Motnik in tretje ORLI Prebold.Rafko NovakV soboto, 23. 2. 2013, je na skakalnici v Tani potekala šenočna tekma smučarskih skokov. Tokrat so se na skakalnicipomerile ekipe skakalcev. V vsaki ekipi so sodelovali trijeskakalci. Kljub slabšim vremenskim razmeram (nenehnosneženje, slaba vidljivo<strong>st</strong> in veter) se je tekme udeležilo 11ekip. Tudi vzdušje ob skakalnici je bilo izjemno, čeprav je bilavečina premočena zaradi sneženja. V tej zimski pravljici seje tako vseeno zbralo okrog 400 ljubiteljev skokov. Prireditevje poleg ekipe <strong>Vransko</strong>.net snemala tudi ekipa 24 ur. Naslednjidan si je na POP TV prispevek iz Tane lahko ogledalatudi širša slovenska javno<strong>st</strong>. Posnetek je bil objavljen tudi naspletni <strong>st</strong>rani 24 ur. Vse se je začelo s poskusno serijo in spredskakalko Marijo Kovačevič. Poskusni seriji pa <strong>st</strong>a slediliše prva in druga serija skokov. Ekipe skakalcev so bile naslednje:ŠD Tuhinj, Trio adijo (Oj<strong>st</strong>riška vas), Kajuhi (Andraž nadPolzelo), Orli (Prebold), ŠD Motnik, go<strong>st</strong>išče Kraljev hribKamniška Bi<strong>st</strong>rica, Tovarniška ekipa SIP (Šempeter), Prišel,videl, zmagal (<strong>Vransko</strong> in okolica), Sweet team interregional,ŠD Tana in Pub Sedmica. Najdlje je skočil Simon Martineciz Celja, ki je poletel kar 21 m. Nagrade so se podeljevaleekipam na prvih 6. me<strong>st</strong>ih. Tako si je še<strong>st</strong>o me<strong>st</strong>o prislužiloŠD Tuhinj, na petem me<strong>st</strong>u so pri<strong>st</strong>ali fantje iz Oj<strong>st</strong>riške vasi– Trio adijo, četrto me<strong>st</strong>o so si priskakali Kajuhi iz Andražanad Polzelo, na tretje me<strong>st</strong>o so prileteli Orli iz Prebolda.Drugo me<strong>st</strong>o je zasedlo ŠD Motnik, zmagovalka te tekme paje po<strong>st</strong>ala ekipa go<strong>st</strong>išče Kraljev hrib iz Kamniške Bi<strong>st</strong>rice.Vsem udeležencem nočne ekipne tekme velika pohvala, saj<strong>st</strong>e tudi v kritičnih razmerah pokazali, da zmorete. Posebnazahvala prav tako vsem, ki <strong>st</strong>e se udeležili prireditve, in vsemti<strong>st</strong>im, ki <strong>st</strong>e kakor koli pomagali pri organizaciji še zadnjetekme letos v Tani.Sara Hra<strong>st</strong>ovecČlani ŠD TANA smo v soboto, 23. februarja, uspeli izpeljatiekipno nočno tekmovanje v smučarskih skokih na 25 mskakalnici z alpskimi smučmi. Zaradi neugodne vremenskenapovedi smo pričeli s pripravami proge že teden dni prej.Na doskočišču in zaletišču smo morali ponovno zagotovitidovolj velike količine snega, saj je bila vremenska napovedza ti<strong>st</strong>i teden neugodna. Nato pa nam je zima pokazala pravoplat in od sredine tedna do sobote nasula precej snega. V sobotozjutraj smo morali najprej s proge od<strong>st</strong>raniti 30 cm novozapadlegasnega, urediti je bilo potrebno parkirišča in pro<strong>st</strong>orokoli skakalnice. Precej zahtevna je bila tudi po<strong>st</strong>avitevreflektorjev za osvetlitev skakalnice in dovod elektrike. Z velikiminapori in trudom nam je do sobote popoldan uspelodobro pripraviti in utrditi progo in pripraviti o<strong>st</strong>ale zadeve,ki so potrebne za izvedbo tekmovanja. Ob pričetku tekmovanjapa nam jo je ponovno zagodlo vreme. Pričelo je snežiti.Zaradi močnega sneženja je samo tekmovanje potekalo v izrednotežkih razmerah. Tekmovanje se je pričelo s polurnozamudo zaradi težav z osvetlitvijo. Najprej so tekmovalci izvedliposkusno serijo, nato pa še dve redni seriji. Samo tekmovanjeje potekalo normalno, brez posebno<strong>st</strong>i, zgodil se jele en padec brez poškodb. Najdaljši skok je zaradi močnegasneženja meril samo 21 m. Tekmovanja se je udeležilo 11ekip iz bližnje in daljne okolice. Ekipo so se<strong>st</strong>avljali po trijetekmovalci. Najbolj uspešni so bili:1. me<strong>st</strong>o: go<strong>st</strong>išče Kraljev hrib Kamniška Bi<strong>st</strong>rica2. me<strong>st</strong>o: ŠD Motnik3. me<strong>st</strong>o: Orli iz Prebolda4. me<strong>st</strong>o: Kajuhi iz Andraža5. me<strong>st</strong>o: Trio adijo Oj<strong>st</strong>riška vas6. me<strong>st</strong>o: ŠD Tuhinj7. me<strong>st</strong>o: Pub Sedmica Čeplje8. me<strong>st</strong>o: Sweet team interregional <strong>Vransko</strong>9. me<strong>st</strong>o: SIP Šempeter10. me<strong>st</strong>o: ŠD TANA11. me<strong>st</strong>o: Prišel, videl, zmagal <strong>Vransko</strong>Vinko Šoštar8


ZGODILO SE JE ...VEDNO ME JE BOLJ ZANIMALAVZGOJA MLADIH KOTLASTNO ŠPORTNO UDEJSTVOVANJEPogovor z Jankom KrižnikomJanko Križnik je gospod, ki ga redno srečujemo na Vranskem,čeprav že vr<strong>st</strong>o let živi v Celju. Njegovo ime <strong>st</strong>arejšegeneracije povezujejo z nogometom. Čeprav je bil medštudijem igralec prvoligaškega nogometa, se je poklicnoosredotočil na vzgojo mladih in opu<strong>st</strong>il la<strong>st</strong>no športno kariero.Pred nekaj leti je prenehal pisati o nogometu in sepovsem posvetil drugima dvema ljubeznima – zgodoviniin zemljepisu. Zanimajo ga predvsem Vranšani in zgodovinaVranskega in okolice. Roj<strong>st</strong>ni kraj <strong>Vransko</strong> imazelo rad, zato si želi, da bi njegovi članki pritegnili še drugeu<strong>st</strong>varjalce, s katerimi bi združili moči, da bi nekoč tudinaš kraj dobil svoj zbornik.Čeprav ne živite na Vranskem, so vaše korenine tu. Pami za začetek, da prebijeva led, zaupajte, kdaj in kje <strong>st</strong>erojeni.Rojen sem 2. aprila 1938 na Vranskem, v ti<strong>st</strong>ih časih smose še rojevali doma. Pri pokopališču, nekoč hišna številka136, zdaj 70. Na <strong>Vransko</strong> se redno vračam, saj me vežetaroj<strong>st</strong>na hiša in kraj sam.Ste se že v osnovni šoli zaljubili v šport?Težko rečem, da zelo, saj takrat v šoli ni bilo prave telovadbe.Po dvanaj<strong>st</strong>em letu <strong>st</strong>aro<strong>st</strong>i smo se začeli zgledovatipo vr<strong>st</strong>nikih, ki so igrali nogomet ali odbojko. Pritelovadbi smo bolj korakali, imeli smo t. i. redovne vaje.Sedanjim generacijam je težko razumeti, da ni bilo telovadnicin igrišč.Študijska pot vas je kljub razmišljanju o gradbeništvu,zemljepisu, zgodovini le vodila na fakulteto za športoz. takratni »DIF – državni inštitut za fizkulturo«.Že med profesorji na sedanji fakulteti za šport se uporabljanapačno poimenovanje. To je bila višja šola za telesnovzgojo, v pogovornem jeziku smo poimenovanje »državniinštitut za fizkulturo« prevzeli od Rusov in Srbov. Za taštudij sem se odločil, ker sem od takratne Občine <strong>Vransko</strong>dobil ponujeno štipendijo. V višjih razredih gimnazijesem se namreč že ukvarjal s športom.O zemljepisu, zgodovini sem razmišljal bolj tako, ogradbeništvu pa, ker so ravno takrat gradili magi<strong>st</strong>ralnoce<strong>st</strong>o.Sem pa študiral v Zagrebu, ker so že imeli <strong>st</strong>openjskištudij, dva plus dva, v Ljubljani pa še ne. Na obeh fakultetahpa si dobil naziv predmetni učitelj. V Zagrebu semživel pri sorodnikih. Ko sem se zaposlil v osnovni šoli naVranskem, so v Ljubljani uvedli univerzitetni študij. Takosem še v Ljubljani naredil dve leti, bilo je kar naporno,saj izrednega študija še ni bilo, predavanja pa so bila obvezna.V službi so mi malo skrajšali delovni čas in sem sevsak dan vozil v Ljubljano.Ste kdaj obžalovali, da <strong>st</strong>e izbrali šport in ne česa drugega?Ne, nikoli. Zato pa <strong>st</strong>a zgodovina in zemljepis, zla<strong>st</strong>i krajevna,po<strong>st</strong>ala dragocena hobija.Poklicno pot <strong>st</strong>e po odhodu z Vranskega nadaljevali vCelju.V šoli na Vranskem sem delal petnaj<strong>st</strong> let. Hkrati semdelal še v takratnem TVD Partizan <strong>Vransko</strong>, kjer smopripravljali na<strong>st</strong>ope v nogometu, udeleževali smo sedržavnih prven<strong>st</strong>ev v skokih v Planici, v Črni. Vesel sem,da so obudili skoke na Vranskem, škoda pa, da ni ambicijza kaj več.Po petnaj<strong>st</strong>ih letih sem odšel na pedagoško gimnazijo vCelje, kjer sem poučeval pet let. V tem času je mariborskiVEKŠ uvedel izredni študij na terenu, tako sem športnovzgojo poučeval tudi njihove študente v Celju. Nisem pasprejel ponudbe, da bi delal samo tam.Zadnjih dvajset let pred pokojem sem bil zaposlen naZavodu Republike Slovenije za šol<strong>st</strong>vo kot svetovalecin vodja <strong>st</strong>alnega izobraževanja za učitelje in profesorješportne vzgoje.Čeprav sem med študijem v Zagrebu igral tudi prvoligaškinogomet, me je vedno bolj zanimalo, kaj lahko naredimz mladino, nikoli moje la<strong>st</strong>no udej<strong>st</strong>vovanje v profesionalnemšportu. Tako sem ob službi deloval tudi kot trenerslovenske kadetske reprezentance, bil sem v vod<strong>st</strong>vuNogometne zveze Slovenije, desetletja sem bil vodja nogometamladih pri Nogometni zvezi Celje. Tu smo tekmovalnogledano dosegli zelo veliko v evropskem merilu.Na enem največjih mednarodnih turnirjev za mladince vNemčiji smo v obdobju od 1990 do 2011 z reprezentancoali s klubi kar desetkrat zmagali. Sem nosilec priznanjanemške nogometne zveze za delo z mladimi in tudi ča<strong>st</strong>ničlan ZNTS in zaslužni član NZS.Čeprav je nogomet vaša prva izbira, <strong>st</strong>e morali popoklicni dolžno<strong>st</strong>i pri mladih spodbujati tudi drugešporte. Kot športni pedagog <strong>st</strong>e se srečali z velikimštevilom mladih. Katera znana športna imena so plodvašega dela?Težko izpo<strong>st</strong>avim imena, to je zelo nehvaležno. Mogoče bina Vranskem omenil Dušana Juga. Bil je zelo talentirannogometaš, bil je celo slovenski mladinski reprezentant.Ker pa je bil problem s financiranjem, Krajevna skupno<strong>st</strong><strong>Vransko</strong> ni imela denarja, je volja upadala.9


ZGODILO SE JE ...Če govorimo o Vranšanih, bi izpo<strong>st</strong>avil dosežke pokojnegaJožeta Pusovnika, ki je več let tekmoval v skokih nadržavnih prven<strong>st</strong>vih in za ti<strong>st</strong>e čase veliko dosegel. Njegovosebni in vranski rekord, dosežen leta 1961, je 54 metrov,kar bi v današnjih časih pomenilo približno 100 metrov.Vedeti moramo, da takoj po vojni na Vranskem ni bilomožno<strong>st</strong>i za kvaliteten šport, nemški ujetniki so moralipoči<strong>st</strong>iti minsko polje na sedanjem nogometnem igrišču.Tam so potem najprej sami igrali nogomet, verjetno da sopreizkusili, če so dobro od<strong>st</strong>ranili mine. Kasneje so začeliigrati še domačini.Ves čas govoriva o nogometu, od kod sploh ta velikaljubezen, če se tako izrazim, do nogometa. Ob vašemimenu večina namreč najprej pomisli nanj.Šport sem imel rad, tu so bile takrat možno<strong>st</strong>i zaposlitve.Kot sem omenil, so se takrat malo <strong>st</strong>arejši fantje začeliukvarjati z odbojko in nogometom. V ti<strong>st</strong>ih časih drugihmožno<strong>st</strong>i ni bilo, vsaj ne na Vranskem. Nogomet me je žena začetku prepričal.U<strong>st</strong>alili in družino <strong>st</strong>e si u<strong>st</strong>varili v Celju, še vedno pavas redno srečujemo na Vranskem. Imate tu še sorodnikeoz. kaj je ti<strong>st</strong>o, kar vas »vleče« nazaj? Razmišljatemorda o dokončni vrnitvi?Zaenkrat ne, ampak nikoli se ne ve. Na <strong>Vransko</strong> me vežeroj<strong>st</strong>na hiša, seveda pa tudi ljudje in okoliš. Rad prihajam,predvsem pa redno vsak teden.Kljub temu da <strong>st</strong>e se profesionalno povsem zapisališportu, se ukvarjate tudi s preučevanjem zgodovine.Blizu so vam tudi zemljepisne teme. Nedavno <strong>st</strong>e imeliv Občinski knjižnici <strong>Vransko</strong> predavanje o kmečkihuporih, s poudarkom na vodji z Ločice, pred leti <strong>st</strong>epreučevali življenje in delo Luke Sevška, duhovnika,rojenega na Vranskem. Kaj je ti<strong>st</strong>o, kar vas prepriča, dase začnete podrobno ukvarjati z omenjenimi in podobnimitemami?Vedno me je zanimalo, kaj je kdo naredil, kaj se je v krajudogajalo. Moti me pasivno<strong>st</strong> ljudi, kar me na nek načintudi spodbuja, da nekaj naredim. Če bi vsi razmišljalina ta način, »saj nič nimamo, kaj pa bomo«, ne bi nikoliimeli svoje občine. Spomnim se, koliko skeptikov je bilotakrat. Treba je biti samozave<strong>st</strong>en. »Ljubezen« do zgodovinein zemljepisa je povezana s krajem. Veliko semiskal po arhivih, nekaj najdeš, potem pa iščeš naprej.Sodeloval sem tudi s Pokrajinskim arhivom Celje, Osrednjoknjižnico Celje, nekaj tudi z Medobčinsko splošnoknjižnico Žalec.Trenutno se odvija zgodba o Inde, to bi bilo treba napisati.Nekaj gradiva o športu sem rešil s pokojnim VinkomPraprotnikom. Dobil sem dovolj natančne podatke, dazačetek nogometa na Vranskem sega v leto 1938, kajtiprej se je omenjalo leto 1945, ko se je naredilo igrišče. Totezo z letom 1945 smo z dokazi brez težav ovrgli. Tudiv Celju sem sprožil polemiko o začetkih nogometa. Tamzačetki segajo vsaj v leto 1906, v klubu se je za začetekštela letnica 1920, po na<strong>st</strong>anku Kraljevine SHS. U<strong>st</strong>anoviteljikluba so bili Rebevški, sin še živi, <strong>st</strong>ar je 92 let.Zanimiva je tudi zgodba o prvi omembi Vranskega. Včasu gradnje avtoce<strong>st</strong>e sem sodeloval z dr. Lazarjevo, kije preučevala teren. Materialni dokazi, o<strong>st</strong>anki opekarnepričajo že o rimski naselbini. Tako da letnica 1123, ki jeveljala za prvo omembo kraja, ni prava. Kraj je gotovo<strong>st</strong>ar že okoli 1900 let. Sedaj ko kopljejo za plin, sem mislil,da se bo našlo še kaj zanimivega, pa ni bilo nič posebnega.Še vedno o<strong>st</strong>aja uganka ime kraja, upam, da se bodo tegalotili poklicni zgodovinarji. Bojim pa se, da ni velikegainteresa. Zdaj se govori samo o legendi z vranami.Pisal sem tudi o ce<strong>st</strong>ni povezavi <strong>Vransko</strong>-Lipa-Šmartnoob Dreti. To je bila nekoč pomembna pot.Naletel sem na zanimive vire o kmečkih uporih, leta1635 je bil eden od vodij slovenskega kmečkega uporatudi kovač Gregor Skorja z Ločice pri Vranskem. Pripreučevanju kmečkih uporov sem zelo preveril avtorskepravice, o kmečkih uporih je veliko pisal zgodovinar JožeKoropec, ki je umrl leta 2004. Janko Germadnik, nekdanjidirektor celjske knjižnice, mi je veliko pomagal priiskanju virov.O športu sem nehal pisati pred štirimi, petimi leti, sedajme pritegne le ti<strong>st</strong>o, kar je povezano s krajem, občino.Skušam nekaj narediti za kraj.Kje najdete mir za pisanje? V Celju ali na Vranskem?Povsod malo, računalnik imam sicer samo v Celju.Pišete direktno na računalnik ali si prej nareditezapiske na roko?Zdaj pišem vse direktno, prej pa sem imel navado najprejvse ročno skicirati in potem prepisati na računalnik.Včasih slišimo, da nadaljujete delo Štefana Kočarja.Lahko pove<strong>st</strong>e za mlajše generacije, ki ne vemo, kdo jebil Štefan Kočar, in zakaj menite, da vaju povezujejo?Bila sva prijatelja, Štefan je bil štiri leta <strong>st</strong>arejši, vendar sonaju družile vranska zgodovina in zemljepisne značilno<strong>st</strong>i.Štefana je še posebej zanimala cerkvena zgodovina. Medprvimi je na Vranskem opozarjal na rimske najdbe, tudi vbližini svojega doma. Preučeval je tudi gradivo o slovenskihizseljencih v Srbiji med drugo svetovno vojno.Za delo v športu in publici<strong>st</strong>iki <strong>st</strong>e bili leta 2009 nagrajeniz grbom Občine <strong>Vransko</strong>. Ste to priznanje vzelizgolj kot nagrado za preteklo delo ali <strong>st</strong>e čutili še večjoobvezno<strong>st</strong> za naprej?Priznanja sem bil zelo vesel. Vesel, da se me je spomniladomača občina. Hkrati pa je bila to tudi obveza za naprej,seveda z določeno mero di<strong>st</strong>ance, sploh pa, da se nebi mislilo, da se silim. Sprijazniti se je pa treba s tem, davedno ne moreš imeti vsega prav.Kaj trenutno preučujete? Verjetno imate še veliko idej?Že dolgo časa negujem željo o izdaji zbornika ali nečesapodobnega. Ideja je živa od ponovne u<strong>st</strong>anovitve Občine<strong>Vransko</strong>, skupaj bi bilo treba zbrati športne, zgodovinske,gospodarske … dosežke. Nekdo bi se moral posvetitiobrti in indu<strong>st</strong>riji, da bi bila zajeta vsa področja. Škoda se10


ZGODILO SE JE ...mi zdi zanemariti vse dosedanje delo. Razmišljal sem žecelo o izdaji v samozaložbi, vendar v tem primeru bi bilavsebina in obseg omejena zaradi denarja. Gradiva imamsicer toliko, da bi lahko izdal samo<strong>st</strong>ojen zbornik, če bimi dopuščale finančne možno<strong>st</strong>i.Za konec mi še povejte, kaj je ti<strong>st</strong>o, kar vam polegpisanja, skrbi za dom in, predvidevam, spremljanjašporta zapolnjuje pokoj?Vnukinja, čeprav se že kar osamosvaja. Je pa športnica,kar me veseli.Tanja Goropevšek11


UTRINKI IZ ZGODOVINEPodgradNEKOČ JE BILOGRADOVI IN GRAŠČINEMalo je občin na Slovenskem, ki se lahko pohvalijo s takobogato zgoščeno<strong>st</strong>jo grajskih <strong>st</strong>avb velike vredno<strong>st</strong>i na takomajhnem pro<strong>st</strong>oru in govorijo o bogati zgodovini in močitakratne gosposke. Odločil sem se, da iz ohranjenih zgodovinskihvirov in dogodkov pred<strong>st</strong>avim zgodovino delovanjanaše <strong>st</strong>arejše generacije. Ker mi je najbolj pri srcu gradPODGRAD, bo prvi na vr<strong>st</strong>i. Nameravam pa aktivno<strong>st</strong>i naše<strong>st</strong>arejše generacije, povezane z njim, opisati v dveh se<strong>st</strong>avkih.bila njegova hčerka dr. Robičeva. Leta 1941 so Podgrad zapleniliNemci, po koncu druge svetovne vojne pa je z nacionalizacijograščino prevzelo takratno mini<strong>st</strong>r<strong>st</strong>vo za indu<strong>st</strong>rijo.Vanjo so name<strong>st</strong>ili osirotele otroke iz Bosne, ki so izgubili<strong>st</strong>arše med vojno in obiskovali osnovno šolo na Vranskem. Poodhodu teh pa so se v Podgrad naselili <strong>st</strong>anovalci. Podgrad jezačel vidno propadati, saj se v njegovo vzdrževanje ni ničesarvlagalo. Puščati je začela <strong>st</strong>reha, podirali so se <strong>st</strong>ropi. Stanovalciso iskali boljše name<strong>st</strong>itve. V tem času je Podgrad prevzeloTuri<strong>st</strong>ično društvo <strong>Vransko</strong>. Odločitev za prevzem nibila graščina, temveč vrt s <strong>st</strong>oletno lipo in z mogočnimi platanami,ki so v poletnih mesecih u<strong>st</strong>varjale čudovit vrtni ambient.V ta dotlej zanemarjen pro<strong>st</strong>or se je vložilo ogromnopro<strong>st</strong>ovoljnega dela, s to aktivno<strong>st</strong>jo je počasi pro<strong>st</strong>or dobivalsloves najlepšega pro<strong>st</strong>ora za vrtne prireditve v naši dolini.Z vsako prireditvijo smo dokupili <strong>st</strong>ole in mize ter u<strong>st</strong>varilipogoje za prireditve, ki so lahko obvladovale tudi preko 1000obiskovalcev.Graščinski vrtDvorec oziroma grad Podgrad (Burg<strong>st</strong>al) leži ob izviruPodgrajščice pod <strong>st</strong>rmo skalno <strong>st</strong>eno, na kateri <strong>st</strong>oji sedanjacerkvica Tabor s svojim <strong>st</strong>arinskim obzidjem. Predhodniktega gradu je morda posredno omenjen že davnega leta 1257(Villa Purch), prvič neposredno pa leta 1339 kot Hoffe zePurch pey Vrench. Dvor je omenjen še leta 1426 kot Curijazu Podgor, pet let pozneje pa kot Hoff Podgradt.Sprva ga je imel gornjegrajski fevdnik Rudolf Vais<strong>st</strong>, od leta1376 Rudlajn Vais<strong>st</strong>, nato do leta 1432 Eberhard Pawer z Iga,za njim Mihael Weltz, Andrej Frei<strong>st</strong>einer (1483) in svak ljubljanskegaškofa Friderik von Rechberg (1534). V 17. <strong>st</strong>oletjuje bil Podgrad la<strong>st</strong> grofov Schrottenbachov (do leta 1652,leta 1635 so ga oplenili uporni kmetje), nato Johanna KarlaSandbaerja pl. Samburga, od leta 1681 njegove hčerke baroniceSuzane Apfaltrer, leta 1726 ga je dedovala njena hčerkaMarija Strassberg, leta 1737 pa J. L. pl. Hohenwart. Od leta1781 do 1846, ko je Podgrad kupil baron Nepomuk Gu<strong>st</strong>avWittenbach, se je zvr<strong>st</strong>ilo več la<strong>st</strong>nikov (leta 1781 ga je kupilaMaksimiljana pl. Rozenberg, 1792 Peter Hilebrand in za njimJože Perše, 1801 Cecilija Talničar, 1827 Marija in sin AntonVincenc Perko). Leta 1916 je baron Ludwik Wittenbachprodal dvorec Petru Majdiču iz Celja, zadnja la<strong>st</strong>nica pa jeKmečke igreKdor išče, ta najde.Starejši se še spominjajo velikih prireditev, na katere smoprivabili na tisoče tekmovalcev in obiskovalcev. Če omenimsamo nekatere prireditve, kot so: kmečke igre, na katerih jev državnem merilu tekmovalo tudi do 40 občin, ob sobotahpred kmečkimi igrami večer kmečke kulinarike, morda se šekdo spomni simpatične prireditve na vranskem bazenu Kdorišče, ta najde, velike prireditve kmečka tombola, na katerije bilo preko 10.000 obiskovalcev. Mnogim ni poznano, dasmo bili prvi organizatorji tekmovanja harmonikarjev, nakaterem je sodeloval tudi legendarni Lojze Slak.Graščinski vrtCvetlična noč, krčmarska noč, fe<strong>st</strong>ival evergrinov (slednje ještiri leta prenašal 1. program slovenske televizije), kjer so na<strong>st</strong>opalinajboljši slovenski ansambli z legendami slovenske e<strong>st</strong>rade.Te programe smo snovali skupaj z dirigenti, kot so BojanAdamič, Mojmir Sepe, Jure Robežnik, dr. Urban Koderin drugi. Še bi lahko našteval, vendar bi to verjetno trajalopredolgo. Ker imam ogromno slikovnega gradiva, bom todogajanje opisal v dveh naslednjih se<strong>st</strong>avkih. V teh se<strong>st</strong>avkihin slikah bo<strong>st</strong>e videli generacijo, ki ni poznala drugega kotpro<strong>st</strong>ovoljno delo in željo, da nam prireditve na Vranskemuspejo. PA SO NAM!Vlado Rančigaj12


URADNE OBJAVEObčine <strong>Vransko</strong><strong>Vransko</strong>, 29. marec 2013 Številka 29/2013AKTIV S E B I N ASkupna površina širitve <strong>st</strong>avbnih zemljišč po tem sklepuznaša skupaj 2.160 m 2 in je natančno razvidna iz grafičnepriloge k temu sklepu, ki je njegov se<strong>st</strong>avni del.2. člen1. SKLEP o dopu<strong>st</strong>ni širitvi območja <strong>st</strong>avbnihzemljišč na delu zemljišč s parc. št. 333/1, 334/3,334/1, 333/2, 334/5, k.o. Jeronim ter 3/3, k.o. PrekopaAKTI1. Sklep o dopu<strong>st</strong>ni širitvi območja <strong>st</strong>avbnih zemljiščna delu zemljišč s parc. št. 333/1, 334/3, 334/1, 333/2,334/5, k.o. Jeronim ter 3/3, k.o. PrekopaNa podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradnili<strong>st</strong> RS, št. 94/07-UPB2) ter na osnovi 16. člena StatutaObčine <strong>Vransko</strong> (Uradni li<strong>st</strong> RS, št. 17/10, 53/10 ter Uradneobjave Občine <strong>Vransko</strong>, št. 21/2012) je Občinski svetObčine <strong>Vransko</strong> na 11. redni seji dne 18. 9. 2012obravnaval predlog širitve območja <strong>st</strong>avbnih zemljišč zapotrebe proizvodno skladiščnih objektov in manipulativnihpovršin Ogrevanje Sedeljšak d.o.o. in širitve kmetijskoturi<strong>st</strong>ične dejavno<strong>st</strong>i kmetije Pečečnik - Savinek ter sprejelnaslednjiS K L E Po dopu<strong>st</strong>ni širitvi območja <strong>st</strong>avbnih zemljišč na deluzemljišč s parc. št. 333/1, 334/3, 334/1, 333/2, 334/5, k.o.Jeronim ter 3/3, k.o. Prekopa1. členSprejme se sklep o širitvi območja <strong>st</strong>avbnih zemljišč, kidopolnjuje Občinski pro<strong>st</strong>orski načrt (Uradni li<strong>st</strong> RS št.38/08).V Občinskem pro<strong>st</strong>orskem načrtu Občine <strong>Vransko</strong> se vobmočje <strong>st</strong>avbnih zemljišč z oznako A razširijo oziromadodatno vključijo naslednja zemljišča:- parc. št. del 333/1, del 334/3, del 334/1, del 333/2 in del334/5 k.o. Jeronim za potrebe proizvodno skladiščnihobjektov in manipulativnih površin v veliko<strong>st</strong>i 1.460 m 2 , zaOgrevanje Sedeljšak in- parc. št. 3/3 k.o. Prekopa za potrebe širitve kmetijskoturi<strong>st</strong>ične dejavno<strong>st</strong>i v površini 700 m 2 , za kmetijo Savinek– Pečečnik.Skladno<strong>st</strong> sklepa z 29. členom Zakona o spremembah indopolnitvah Zakona o pro<strong>st</strong>orskem načrtovanju (Uradni li<strong>st</strong>RS, št. 57/12, 109/12) <strong>st</strong>a preverila Mini<strong>st</strong>r<strong>st</strong>vo zainfra<strong>st</strong>rukturo in pro<strong>st</strong>or ter Mini<strong>st</strong>r<strong>st</strong>vo za kmetij<strong>st</strong>vo inokolje.Mini<strong>st</strong>r<strong>st</strong>vo za infra<strong>st</strong>rukturo in pro<strong>st</strong>or je dne 31. 1. 2013podalo pozitivno mnenje št. 35026-5/2012- MOP/6-01021359.Mini<strong>st</strong>r<strong>st</strong>vo za kmetij<strong>st</strong>vo in okolje, Sektor za celovitopresojo vplivov na okolje je dne 4. 2. 2013 podalo pozitivnomnenje št. 35409-21/2013/3.3. členTa sklep začne veljati naslednji dan po objavi v uradnemglasilu Občine <strong>Vransko</strong> »Občinski <<strong>st</strong>rong>informator</<strong>st</strong>rong> – Uradneobjave Občine <strong>Vransko</strong>«.4. členTa sklep preneha veljati, če zainteresirani inve<strong>st</strong>itor v dvehletih od njegove objave ne pridobi gradbenega dovoljenjaza gradnjo objektov na območju širitve. Prenehanjeveljavno<strong>st</strong>i tega sklepa ugotovi občina s sklepom, ki gaobjavi v Uradnih objavah Občine <strong>Vransko</strong> in na svoji spletni<strong>st</strong>rani.Številka: 350-04/2012-03<strong>Vransko</strong>, 29. 3. 2013Župan Občine <strong>Vransko</strong>Franc Sušnik l. r.Priloga 1:- grafična priloga dopu<strong>st</strong>ne širitve območja <strong>st</strong>avbnihzemljišč Ogrevanje Sedeljšak d.o.o.Priloga 2:- grafična priloga dopu<strong>st</strong>ne širitve območja <strong>st</strong>avbnihzemljišč kmetije Savinek - Pečečnik1 | S t r a n


Številka 29/2013 – 29. 3. 2013URADNE OBJAVE Občine <strong>Vransko</strong>Priloga 1:2 | S tran14


URADNE OBJAVE Občine <strong>Vransko</strong> Številka 29/2013 – 29. 3. 2013Priloga 2:* Uradne objave Občine <strong>Vransko</strong> niso lektorirane.3 | S tran15


VRANIN GLAS - Strani OŠ <strong>Vransko</strong> - TaborNič ne pride samo od sebeNa I. OŠ Žalec je potekal 23.medobčinski parlament natemo Odraščanje, ki se ga jeudeležilo 54 mladih parlamentarcevz devetih šol SpodnjeSavinjske doline. Zbrane jeuvodoma pozdravila DanicaVončina Veligošek, predsednicaObčinske zveze prijateljevmladine Žalec, parlamentapa so se udeležili tudi mentorji,ravnateljice in ravnatelj,pred<strong>st</strong>avniki Občine Žalec terKri<strong>st</strong>ina Kovač z Medobčinskezveze prijateljev mladine Velenje.Mlade parlamentarce in go<strong>st</strong>eje kratek kulturni program spro<strong>st</strong>il in jim pričaral nasmehna obraz. Sledile so kratke pred<strong>st</strong>avitve s šolskihparlamentov in njihovega dosedanjega dela. Tema ješiroka in ponuja nešteto možno<strong>st</strong>i razmišljanja, saj mladimodraščanje pred<strong>st</strong>avlja enega največjih izzivov v nji-Nagrada za šaljivo planinsko zgodboV Slovenskem planinskem muzejuso letos že tretjič zapored povabilislovenske osnovnošolce innjihove mentorje, da sodelujejona literarnem natečaju z naslovomMoje največje veselje je nagorah. Pri natečaju so sodelovalitudi nekateri učenci 4. b-razredaOsnovne šole <strong>Vransko</strong> – Taborpod mentor<strong>st</strong>vom učiteljice SimoneJan. Vsi so se zelo potrudiliin zapisali zanimive zgodbe.Konkurenca je bila huda, saj je naPROSTOVOLJČKI V CELJUV sredo, 27. 2. 2013, smo se učenci krožka pro<strong>st</strong>ovoljnodelo močno veselili odhoda v Celje. Namenjeni smo biliv zavetišče ZONZANI, kamor bi odnesli zbrane <strong>st</strong>vari, kismo jih pridno zbirali na naši šoli. Po obisku zavetiščapa bi se šli še malo zabavat na bowling v Planet Tuš innakupovat. A načrti so se malo spremenili. Zaradi zapadlegasnega so bile ce<strong>st</strong>e do zavetišča neprevozne. Takosmo obisk zavetišča izpu<strong>st</strong>ili in seob 13.30 odpeljali proti Celju, namenjenina bowling. V Celju smose razdelili v skupinice in odšlivečinoma v trgovine, kdor pa ježelel, je lahko odšel tudi v kino.Skoraj dve uri smo si ogledovalitrgovine ali pa smo šli na pico.Nekateri smo se sproščali tudi namasažnih <strong>st</strong>olih. Ob dogovorjeniuri smo se zbrali na bowlingu vPlanetu Tuš. Obuli smo si čevlje,si izbrali <strong>st</strong>ezo in igra se je pričela.Kar hitro smo usvojili podiranjekegljev in se privadili teži žoge.Med igranjem smo klepetali, sehovem življenju. To je obdobje, ko spoznavajo samegasebe in svoje telo, se soočajo in spopadajo z različnimiživljenjskimi potmi, na katerih na<strong>st</strong>ajajo nova prijatelj<strong>st</strong>vain se »rojevajo« nove ljubezni. Pravi govorci pa sozasijali, ko so morali svoja mnenja utemeljevati. Da jebila rdeča nit sklenjena, <strong>st</strong>a poskrbeli moderatorka NinaJanežič, ki je parlamentarce usmerjala skozi vprašanja intrditve, ter Jožica Roršek, ki prizadevno vodi šolsko skupno<strong>st</strong>na žalski šoli.Mlade je s svojo zgodbo in pozitivnim razmišljanjemnavdušila tudi go<strong>st</strong>ja, dobra vila Maja, ki pomaga mnogimljudem pri uresničevanju sanj in ciljev. Povedala jim je, daje potrebno za svoje sanje nekaj narediti, da nič ne pridesamo od sebe.V sklepnem delu so izbrali osem ti<strong>st</strong>ih debaterjev, ki soimeli najbolj iskrena in tehtna mnenja. Regijskega parlamentav Velenju se bodo tako udeležili Katja Grob in LejaMessec iz OŠ Petrovče, Maša Krajnc iz OŠ Polzela, AnžePrimožič iz OŠ Prebold, Maša Smajila iz OŠ Šempeter,Dejana Vučičević iz I. in Anže Skočir iz II. OŠ Žalec.T. Tavčernatečaj prispelo kar 150 šaljivih zgodbic, 87 od 4. do 6.razreda in 63 spisov od 7. do 9. razreda. Med nagrajenci jebila tudi naša učenka Zala Križnik, ki je osvojila 2. me<strong>st</strong>ov svoji skupini. Za nagrado je bila povabljena v Slovenskiplaninski muzej v Moj<strong>st</strong>rani, kjer so pripravili zanimivkulturni program, sledila je podelitev nagrad, malica inna koncu smo si lahko vsi udeleženci brezplačno ogledaliprekrasen muzej. Na prireditev so bili povabljeni tudidrugi udeleženci, ki so sodelovali na natečaju, a niso prejelinagrade. Tako so se iz naše šole prireditve udeležileše tri učenke. Vse smo zapuščale Moj<strong>st</strong>rano z lepimi innepozabnimi vtisi.Simona Jansmejali in res uživali. Po uri bowlanja smo lahko šli šemalo po svoje. Ob 17.30 pa smo odšli na avtobus in seodpeljali proti Vranskemu. Ta dan smo se imeli res lepo,spro<strong>st</strong>ili smo se in poveselili. Super je bilo, ker so z namiodšli tudi učenci, ki obiskujejo pro<strong>st</strong>ovoljno delo v Taboru.Upam, da se še kdaj odpravimo na tak izlet.Zala KRIŽNIK, 7. bučenka krožka pro<strong>st</strong>ovoljno delo17


VRANIN GLAS - Strani OŠ <strong>Vransko</strong> - TaborSLOVAKI NA OBISKUV sredo, 6. februarja 2013, so okoli četrte ure popoldnek nam prispeli učenci in učenke iz Základne škole, ki senahaja v me<strong>st</strong>u Zvolen na Slovaškem.Učenci so v šoli dobili kosilo. Nato smo jih prevzeligo<strong>st</strong>itelji ter jih odpeljali domov. Doma sem svoji go<strong>st</strong>jiDominiki rekla, da se lahko javi svoji družini. Enako jenaredila tudi Laura, ki je go<strong>st</strong>ila Barbaro in Alexandro,nato pa so šle v kavarno na vročo čokolado s Karolino.V četrtek sva jih zjutraj peljali na košarkarski trening.Po treningu smo imeli še<strong>st</strong> ur pouka. Nato smo odšli vračunalniško učilnico, kjer smo zaključevali vse prevodefilmov. Pogledali smo si tudi ACES plesa obeh šol. Jazsem ju ob pol sedmih zvečer odpeljala na trening <strong>st</strong>arejšihkošarkarjev vranskega kluba Vrani. Tajda je Dominikoodpeljala na proslavo v ča<strong>st</strong> našega velikega pesnika FrancetaPrešerna v Kulturni dom <strong>Vransko</strong>.V petek ob osmih zjutraj smo se odpravili na ekskurzijov Celje. Najprej smo odšli v Muzej novejše zgodovineSlovenije na ogled raz<strong>st</strong>ave Živeti v Celju. Po raz<strong>st</strong>avi smošli na kratek ogled me<strong>st</strong>a in potem je sledilo nakupovanje,ki smo ga vsi ne<strong>st</strong>rpno pričakovali. Ko smo prišle domov,smo pojedle kosilo, nato pa smo se odpravile k Tajdi vKaplo. Tam smo jedle krofe in odšle na sprehod. Či<strong>st</strong>opremražene smo se vrnile in si naredile čaj. S Tajdo svanaredili tudi tople sendviče. Po večerji smo igrale pikado.V soboto opoldne smo se zbrali v šoli, kjer smo najprejdokončali ko<strong>st</strong>ume za pu<strong>st</strong>ni karneval, ki se je pričelob dveh popoldne. Po karnevalu nas je večina odšla hGolobčku na pico. Nato smo vsi skupaj šli na košarkarskotekmo med kluboma Vrani <strong>Vransko</strong> in Konjice.V nedeljo ob pol enaj<strong>st</strong>ih dopoldne so Slovaki odšlidomov.Tajda Remic in Laura Jelen,8. a-razred OŠ <strong>Vransko</strong> - TaborZBIRALNA AKCIJAKdo?Zbiralno akcijo organizira osnovna šola vransko - tabor v okviru krožka pro<strong>st</strong>ovoljno delo.Kaj?Zbiramo oblačila in obutev vseh vr<strong>st</strong> in veliko<strong>st</strong>i, po<strong>st</strong>eljnino, otroške igrače, brisače, posodo, torbe, športno opremo,spominke …Κdaj?Od 18. 3. do 17. 4. 2013.Κje?Stvari oddate v zbiralnem kotičku v šoli pri dežurnem učencu in pri vhodu v vrtec.Zakaj?Ker je lepo pričarati nasmeh na obraz ljudi, ki potrebujejo našo pomoč.Darovalcem se že vnaprej najlepše zahvaljujemo.PROSTOVOLJČKI OŠ VRANSKO - TABOR19


VRANIN GLAS - Strani OŠ <strong>Vransko</strong> - TaborKUHARSKI KROŽEK JE PRIPRAVLJAL SUŠIV torek, 5. marca, in v četrtek, 7. marca 2013, so bili članikuharskega krožka na OŠ <strong>Vransko</strong> - Tabor povabljeni na3. srečanje. Tudi tokrat niso vedeli, kaj jih čaka. Na prvihdveh srečanjih smo se posvetili domači kuhinji, tokrat pasmo se odpravili na potep po Japonski. V go<strong>st</strong>e je prišelDenis Oštir, ki je učence naučil, kako se pripravi tradicionalnospecialiteto japonske kuhinje.Gospod Oštir je učencem najprej pokazal osnovne se<strong>st</strong>avineza suši. Med se<strong>st</strong>avinami so poznali le riž, korenjein kumare, večina pa jih je prvič videla in okusila algenori, avokado, dimljenega lososa, wasabi in temno sojinoomako. Medtem ko se je kuhal riž, so učenci olupili innarezali zelenjavo. Nato so na algo nanesli riž, po želji dodalizelenjavo in ribe ter s pomočjo posebne podlage zvilisvoj prvi suši. Sedaj ga je bilo potrebno le še narezati inpoje<strong>st</strong>i. Nad sušijem so bili navdušeni. Ob koncu so si zveseljem zapisali še recept.Posebna zahvala gre Denisu Oštirju, saj si je vzel čas inučencem na zelo zanimiv način pokazal se<strong>st</strong>avine inpripravo te jedi.Nataša PečovnikNOČNI POHOD IN SANKANJE V TANIZima se je počasi začela poslavljati, zato smo s člani planinskegakrožka na OŠ <strong>Vransko</strong> - Tabor ujeli še zadnjezaplate snega in jih dodobra izkori<strong>st</strong>ili. Odpravili smo sena nočni zimski pohod v Tano, kjer so se učenci dričali inzabavali. S sabo so prinesli s slamo ali senom napolnjene"žaklje", napihnjene zračnice in lopatke. Ko se je <strong>st</strong>emnilo,so si prižgali svetilke in sankanje je bilo še bolj zabavno.Posebna zahvala gre družini Lesjak, ki nas je po<strong>st</strong>regla <strong>st</strong>oplim čajem in sladkarijami. Več o pohodu so zapisalitretješolci.V petek, 1. marca 2013, smo se šli sankat v Tano. Ko smoprišli, so gospe določile pravila. Takoj smo se šli spuščat napla<strong>st</strong>iko in imeli mokre riti. Ko se je začelo večeriti, smo sepre<strong>st</strong>avili na drugo progo in prižgali svetilke. Tudi gospaMaja je svetila na progo, da smo se videli in da se nismozaleteli. Tam smo imeli čaj in jedli napolitanke. Preden smoodšli, so gospe preštele otroke. Med potjo je gospa Maja rekla,da pravi planinci hodijo po ce<strong>st</strong>i brez luči, zato smo jihza nekaj časa ugasnili. Noč je bila jasna, zato jih res nismopotrebovali. Gospa Maja nam je na nebu pokazala Orionin Veliki voz. Nato smo odšli nazaj k športni dvorani.Matjaž, Alen, Jan in Samo, 3. aPremočene in utrujene od sankanja in nošenja »prevoznihsred<strong>st</strong>ev« so učence pred športno dvorano <strong>Vransko</strong> prevzeli<strong>st</strong>arši in jih odpeljali na zaslužen vikend. Snega sicerni več, nas pa čakajo še drugi zanimivi pomladanski pohodiin presenečenja.Nataša PečovnikZimski počitniški taborV šoli ni samo slovenščina, matematika in kemija, je tudi učenje za življenje!Med zimskimi počitnicami smo na Osnovni šoli <strong>Vransko</strong> - Tabor v okviru projekta Pope<strong>st</strong>rimo šolo organiziralitridnevni počitniški tabor. Tabor je potekal na zasneženi Zajčevi koči in pro<strong>st</strong>orih šole v Taboru, udeležilo pa se gaje dvajset učencev z Vranskega in iz Tabora. Preizkusili so se lahko na likovnih, kuharskih in športnih delavnicah, sespoznavali skozi zabavne in družabne igre ter uživali v pohodih in aktivno<strong>st</strong>ih na snegu.Ina Gržina in Jože Toplak20


IZ ŽIVLJENJA DRUŠTEVLETNI OBČNI ZBOR DRUŠTVA UNIVERZA ZATRETJE ŽIVLJENJSKO OBDOBJE VRANSKOČlani Društva Univerza za tretje življenjsko obdobje<strong>Vransko</strong> so se v sredo, 20. 3. 2013, zbrali ob 16. uri narednem letnem občnem zboru. Po uvodnem pozdravupredsednika Ludvika Krajnca in izvolitvi delovnegapredsed<strong>st</strong>va ter overovateljev je vodenje prevzel VladoRančigaj. Poročila o delu so podali predsednik, blagajnik,predsednik Nadzornega odbora in predsednik Ča<strong>st</strong>negarazsodišča. Predsednik Nadzornega odbora Ivan Brišnikter go<strong>st</strong>a, župan Franc Sušnik in ravnateljica OŠ <strong>Vransko</strong>- Tabor Majda Pikl, so bili enotnega mnenja, da jepotrebno vod<strong>st</strong>vu društva če<strong>st</strong>itati, da se je društvo kljubDelo gasilcev PGD <strong>Vransko</strong>v februarju in marcu 2013Novo vod<strong>st</strong>vo PGD <strong>Vransko</strong> je že v začetku februarjazačelo z aktivnimi deli operative. Član<strong>st</strong>vo je namreč že5. februarja začelo s kompletiranjem novih tlačnih B- inC-cevi. Dela so se izvajala s pomočjo veteranov pri LudvikuPiklu.Na pu<strong>st</strong>ni povorki na Vranskem smo z o<strong>st</strong>alimi društviizvajali redarsko službo. 18. februarja smo s tlačnimi cevmiopremili požarno omaro v Merinci.22. in 23. februarja smo ŠD Tana pomagali pri izvedbinočnih skokov z zalivanjem skakalne površine in z razsvetljavo.Dan zatem je velika količina novozapadlega snegaogrožala udor <strong>st</strong>rehe etnološke zbirke pri Knežari v Bro-kriznim časom uspelo obdržati. Župan se je zahvalil tudiza dobro sodelovanje z Občino <strong>Vransko</strong> in pomembenprispevek društva k bogatenju družabnega življenja.Majda Pikl je vsem članom zaželela še naprej veliko u<strong>st</strong>varjalno<strong>st</strong>iin izobraževanja, saj to bogati življenje posameznika.Verjame, da se bodo v prihodnjem šolskemletu uresničile oboje<strong>st</strong>ranske želje po sodelovanju in večjipovezano<strong>st</strong>i osnovnošolcev s tretjo generacijo. Predlagalaje sodelovanje preko interesnih dejavno<strong>st</strong>i ali predavanj.Občni zbor se je zaključil z dobrimi željami za nadaljnjedelo in neformalnim druženjem.Tanja Goropevšekdeh. Potrebno je bilo oči<strong>st</strong>iti ves sneg s <strong>st</strong>rehe in zavarovatieksponate.Z 9. marcem je PGD <strong>Vransko</strong> bogatejše z omarami zashranjevanje zaščitnih oblek. To pa ne bi uspelo brezpomoči Mizar<strong>st</strong>va Bogataj, za kar se zahvaljujemo.V preteklem mesecu so se izvajali občni zbori sosednjihgasilskih društev, na katerih <strong>st</strong>a bila udeležena po dvačlana našega društva."Največji čar gasilca je ta, da se v delčku sekunde spremeniiz či<strong>st</strong>o navadnega civili<strong>st</strong>a v človeka, ki naenkrat rešujepremoženje in življenje."Vse občane pozdravljamo z gasilskim pozdravom»NA POMOČ!«Mizar<strong>st</strong>vo Bogataj pri montaži omar zazaščitne oblekeZbor redarske službe na pu<strong>st</strong>nemkarnevaluČiščenje <strong>st</strong>rehe etnološke zbirke pri Knežariv BrodehJubilejni občni zbor PGD LočicaGasilke in gasilci PGD Ločica so se v soboto, 23. februarja2013, zbrali na 80. jubilejnem občnem zboru.Jubilejni občni zbor PGD Ločica je bil dobro obiskanin skrbno pripravljen. Po izvolitvi organov občnegazbora je predsednik Anton Urankar v svojem poročilunanizal uspehe društva v preteklem letu in v preteklemštirinaj<strong>st</strong>letnem obdobju njegovega predsedovanjadruštvu.Občni zbor je izvolil upravni odbor društva in povelj<strong>st</strong>vo.Za predsednico društva je bila izvoljena gospa JasminaBolte, poveljnik društva pa je po<strong>st</strong>al gospod Ivan Urankar.Ločiški gasilci bodo v letošnjem letu vse sile usmeriliv pripravo in uspešno izvedbo praznovanja 80-letnicedruštva. V ta namen načrtujejo večja obnovitvena dela nagasilskem domu. V soboto, 18. maja 2013, pa bo pod velikimšotorom osrednja slovesno<strong>st</strong>. Ob 18.00 bo gospodIzidor Pečovnik - Dori daroval Florjanovo mašo. Sledilabo velika veselica z ansamblom Veseli svatje.21


KNJIŽNICNA STRANPRIREDITVE V MARCU:• torek, 2. aprila 2013, ob 10.30: Bralna urica v Našem domu• torek, 9. aprila 2013, ob 18.30: Brezmejna ljubezen z mejami, predavanje patra Karla Gržana• torek, 16. aprila 2013, ob 18. uri: Pravljična ura s pou<strong>st</strong>varjanjemUTRINKI Z NAŠIH PRIREDITEVPravljična ura s pou<strong>st</strong>varjanjem: Zimski prijateljiV torek, 19. 2. 2013, je v Občinski knjižnici <strong>Vransko</strong> potekalapravljična ura s pou<strong>st</strong>varjanjem. V zgodbici smo spoznali medvedka,ki se odloči, da bo naredil sneženega moža, in ob temugotovi, da je lepo imeti prijatelje, ki s tabo delijo zimske rado<strong>st</strong>i.V u<strong>st</strong>varjalnem delu pravljične ure smo tudi sami izdelalivsak svojega sneženega moža iz blaga, filca in papirja.Predavanje Janka Križnika:Kmečki upori na Slovenskem invranska kulturna zgodovinaV petek, 22. februarja 2013, smo v Občinski knjižnici <strong>Vransko</strong>prisluhnili predavanju Janka Križnika o kmečkih uporih naSlovenskem in vranski kulturni zgodovini. Janko Križnik je poizobrazbi profesor športne vzgoje, sicer pa ljubitelj zgodovine inzemljepisa. Leta 2009 je prejel občinsko priznanje Občine <strong>Vransko</strong>za življenjsko delo na področju športa in publici<strong>st</strong>ike. Vpredavanju je Janko Križnik pred<strong>st</strong>avil vlogo Vranskega v časukmečkih uporov in poseben pomen kovača Gregorja Skorje zLočice pri Vranskem. Predavanje je pope<strong>st</strong>ril Milan Brišnik, kije pred<strong>st</strong>avil zgodovino priimka Skorja in povzel vsebino dokumentaiz leta 1802, v katerem je zapisano, da Gregor Skorjasvoje zemljišče prepušča v la<strong>st</strong> cerkvi Marije Magdalene.Raz<strong>st</strong>ava Vezilj Snežinka <strong>Vransko</strong> in Martine FelicijanČlanice društva Vezilje Snežinka <strong>Vransko</strong> in Martina Felicijanso nas od 12. do 23. februarja 2013 v Občinski knjižnici <strong>Vransko</strong>razveseljevale z raz<strong>st</strong>avo vezenin v rešilje tehniki in tehnikikvačkanja ter cvetja iz krep papirja. Številni obiskovalci so si polegprtov lahko ogledali tudi kvačkane angele, snežake in zajčke.Bukvarna –podarimo cvet in knjigoob 8. marcuV Občinski knjižnici <strong>Vransko</strong>smo ob 8. marcu, mednarodnemdnevu žensk,pripravili bukvarno. Marsikateribralec je našel knjigozase, bralke pa so bile veselenageljnov, ki smo jih kotdrobno pozorno<strong>st</strong> podarjali.22


NE SPREGLEJTEZ Zeleno jeklenko do ugodno<strong>st</strong>i vse letoZelena jeklenka bo vedno tam, kjer jo potrebujemo. Po njo lahko skoËimo sami, mimogrede,saj nam je na voljo na veË kot 500 prodajnih me<strong>st</strong>ih po vsej Sloveniji, tudi v BraslovËah,Polzeli, Šempetru v Savinjski Dolini, Gomilskem in še marsikje drugje. Lahko pa jo eno<strong>st</strong>avnoin hitro naroËimo kar na dom na brezplaËni številki 080 2005. Katerokoli pot že uberemo,Zelena jeklenka nas vselej prijetno nagradi.Zelene ugodno<strong>st</strong>iNakupi plina v Zeleni jeklenki so vselej dobra izbira. Ne samo, da dobimo pregledano in Ëi<strong>st</strong>o jeklenkopriroËnih dimenzij, temveË si s tem zagotovimo tudi visoko kvaliteten plin, s katerim lahko pripravimo velikookusnih kosil za vso družino.Z Zeleno kartico ugodno<strong>st</strong>i, ki jo prejmemo vsi, ki Zeleno jeklenko naroËamo z do<strong>st</strong>avo na dom, prejmemoplin v vsaki 11. Zeleni jeklenki brezplaËno. »e pa Zeleno uspešno priporoËimo še komu, si lahko izberemoeno izmed petih priroËnih daril.Kupon in vse o akciji PriporoËaj zeleno tudi na www.butanplin.si/vsebina/priporocaj-zeleno/.Udobna do<strong>st</strong>ava na domDo<strong>st</strong>ava jeklenke plina je ena ti<strong>st</strong>ih novo<strong>st</strong>i, na katere se navadimotakoj, ko jih prviË preizkusimo. ZadošËa že en sam brezplaËentelefonski klic na številko 080 2005. Zaradi uËinkovitegasi<strong>st</strong>ema do<strong>st</strong>ave se zeleno-modro vozilo Butan plin radevolje u<strong>st</strong>avi pri nas, naj živimo v še tako odroËnem kraju.Do<strong>st</strong>ava Zelene jeklenke na vse konce in kraje prinaša pravoolajšanje ter udobje, še posebej dobrodošla pa je za<strong>st</strong>arejše in mamice z majhnimi otroki.NaroËiti Zeleno jeklenko je eno<strong>st</strong>avno, njena do<strong>st</strong>ava pa zanesljiva. Družba Butan plin ima odliËno razvejanomrežo do<strong>st</strong>avljavcev ter omogoËa naroËanje do<strong>st</strong>ave Zelene jeklenke vsak dan 24 ur na dan. Na brezplaËništevilki 080 2005 ali na spletni <strong>st</strong>rani www.butanplin.si jo lahko naroËite kadar koli. Prijazni telefoni<strong>st</strong>i nasdan pred do<strong>st</strong>avo pokliËejo, dogovorimo se glede termina ter jeklenka je že pri nas doma. Do<strong>st</strong>avljajo vsakdelovni dan, pa tudi ob sobotah. Ko nam jeklenko do<strong>st</strong>avi pooblašËeni do<strong>st</strong>avljavec družbe Butan plin,poskrbi tudi za njeno pravilno name<strong>st</strong>itev, preventivno preveri napeljavo ter brezplaËno zamenjavarno<strong>st</strong>no tesnilo. Prepro<strong>st</strong>o - popolna <strong>st</strong>oritev.Edina tako varnaZelene jeklenke imajo na ventilu namešËeno zašËitno folijo. To je trdno zagotovilo,da je bila jeklenka pregledana, oËišËena ter pravilno polnjena z natanko 10 kgplina preverjene kvalitete. Vsaka Zelena jeklenka je opremljena tudi z rezervnimtesnilom, ki se nahaja v matici jeklenke in ki ob priklopu poskrbi za našo dodatnovarno<strong>st</strong>. Zelena jeklenka je vselej brezhibna, s svojimi 523 milimetri višine pa tudibolj praktiËna za name<strong>st</strong>itev znotraj vašega kuhinjskega elementa. Izdelana jeiz posebnega jekla, zato je ob enaki koliËini plina obËutno lažja. VsakaZelena jeklenka je tudi posebej oËišËena, zato ne oddaja slabega vonja.Spoznajte Zeleno jeklenko in se udobno navadite nanjo. VeË o <strong>st</strong>oritvido<strong>st</strong>ave na dom, ugodno<strong>st</strong>ih in Zeleni jeklenki lahko najdete nawww.butanplin.si ali pa pokliËete na brezplaËno številko 080 2005, kjervam bodo prijazni telefoni<strong>st</strong>i družbe Butan plin z veseljem pomagali znasveti in informacijami.23


NE SPREGLEJTEUNIVERZA ZA TRETJE ŽIVLJENJSKO OBDOBJE VRANSKOUniverza za tretje življenjsko obdobje <strong>Vransko</strong> vabi vse generacije k vpisu v naslednje tečaje in delavnice:DIGITALNA FOTOGRAFIJA(april, maj)TEČAJ NABIRANJA INUPORABE ZDRAVILNIHRASTLIN(maj)NADALJEVALNI TEČAJANGLEŠČINE(jeseni)KUHANJE(oktober)VEZENJE (celo leto)LIKOVNIARANŽMAJI IZPREŠANEGA CVETJA(spomladi)Vse generacije vabljene k vpisu.Informacije in vpis na tel. št.: 03 703 12 10.POSLOVILI SO SEV februarju in marcu so se odnas poslovili:Frančiška Podlesnik (1917-2013)Stanislava Schildenfeld (1924-2013)Vida Kajbič (1938-2013)Jožefa Kropivšek (1929-2013)Sonja Gornjak (1970-2013)Ni te več na vrtu, ne v hiši,nič več glas se tvoj ne sliši.Če bi solza koga obudila,tebe, dragi Slavko,ne bi črna zemlja krila.30. marca mineva prvo leto, kar si me zapu<strong>st</strong>ilSLAVKO DENŽIČHvala vsem prijateljem, ki prižigate svečke obnjegovem grobuin ohranjate spomin nanj.žena ZvonkaV SPOMINKaj počnejočlani ŠRD Ločica pozimi?Rekreativni tek na smučeh je zelo priporočljivzimski šport.Člani športnega društva Ločica tudi pozimi nemirujemo. Poleg rekreacije v telovadnici, zimskihpohodov, sankanja in po<strong>st</strong>avljanja snežakovz najmlajšimi smo si sedaj uredili še tekaškoprogo. V OŠ <strong>Vransko</strong> so nam prijazno posodilinekaj smučk, palic in čevljev, mi pa smo si uredilitekaško progo preko Španovega travnika naLočici. Tako vsak dan pridno tečemo in nabiramokondicijo za poletno sezono odbojke. Če bi senam kdo želel pridružiti, je na Ločici dobrodošel.RAZPIS ZA BREZPLAČEN NAJEM VRTAObčina <strong>Vransko</strong> oddaja v brezplačen najemzemljišča v veliko<strong>st</strong>i približno 100 m 2 , na parceli št.25/4 k. o. <strong>Vransko</strong>, ki se nahaja za Zdrav<strong>st</strong>venimdomom <strong>Vransko</strong>.Zemljišče bo predhodno pognojeno in preorano.Celotno območje bo ograjeno, urejena bo tudimožno<strong>st</strong> zalivanja.Vsi, ki bi želeli imeti svoj la<strong>st</strong>en vrt, oddajte svojovlogo osebno ali po pošti, na naslov Občina <strong>Vransko</strong>,<strong>Vransko</strong> 59, 3305 <strong>Vransko</strong>, do vključno 15. 4. 2013.Občina <strong>Vransko</strong>24


NE SPREGLEJTEZAHVALATi si odšlas popotnico zvezd in angelovs kraja, od koder se odhajav življenje ali prihaja iz smrti.(T. Pavček)SONJA GORNJAKiz Brodov pri VranskemMnogo prerano nas je za vedno zapu<strong>st</strong>ila Sonja Gornjak. Obboleči izgubi naše drage žene, mamice, se<strong>st</strong>re, tete in prijateljiceSonje Gornjak se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom,prijateljem, sosedom in znancem za izrečeno sožalje in tople<strong>st</strong>iske rok, besede tolažbe, za podarjeno cvetje, sveče in darovanosveto mašo.Hvala vsem, ki <strong>st</strong>e jo pospremili na njeni zadnji poti.Posebna zahvala sosedam Marjani, Marjanci, Tinki in Romani,društvu Karitas, župniku Turineku za lepo sveto mašo inpogrebni obred, pevcem za lepo petje ter pogrebni službiRopotar.Žalujoči: vsi njeniZAHVALAV 77. letu nas je za vedno zapu<strong>st</strong>ildragi mož, oče, <strong>st</strong>ari oče, pradedek in bratJANEZ STRNIŠNIKpo domače Lovrančev JohanPrazna <strong>st</strong>a dom in dvorišče,naše oko zaman te išče.Ni več tvojega smehljaja,le delo tvojih rok o<strong>st</strong>aja.Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom za izrečena sožalja,podarjeno cvetje, sveče, svete maše in darove za cerkev.Zahvaljujemo se vsem, ki <strong>st</strong>e ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala g.župniku Dragu Markušu, cerkvenim pevcem in pogrebni službi Ropotar.Hvala osebju ZD <strong>Vransko</strong> za vsa leta zdravljenja.Iskrena hvala vsem.Vsi njegovi25

Hooray! Your file is uploaded and ready to be published.

Saved successfully!

Ooh no, something went wrong!