Priročnik za romske novinarje in novinarke - Mirovni inštitut

PRVI RADIJSKI KORAKI – Priročnik za romske novinarje in novinarke © 2004 Mirovni inštitut ter avtorji in avtorice MANJŠINSKI MEDIJIManjšinski mediji (tiskani inelektronski) pogosto slonijo naprostovoljnem ali poceni delumanjšinskih novinark innovinarjev ter drugihmedijskih delavcev.V največji meri so ti mediji odvisni od državnih subvencijali donacij nevladnih in drugih organizacij. Iskanjezaslomb v lokalnem gospodarstvu (pri oglaševalcih) in vprispevkih lokalne skupnosti bi bila po ocenistrokovnjakov boljša in trajnejša rešitev za finančnetežave manjšinskih medijev.Kot v svoji raziskavi o državnih subvencijah manjšinskim medijem v nekaterih državah vzhodneEvrope ugotavlja poljska strokovnjakinja 1 , v veliko primerih ni jasnih meril pri podeljevanjusubvencij iz državnega proračuna. V komisijah, ki odločajo o tem, kateri manjšinski medij boprejel subvencijo, ponekod (na primer na Poljskem) sploh ni predstavnikov manjšin. Drugaskrajnost so primeri, ko v takih komisijah sedijo le predstavniki manjšin (na primer na Češkem).Če so člani pristojnih komisij izključno člani manjšinskih skupnosti, to pogosto onemogočaneodvisnost manjšinskih medijev od manjšinskih funkcionarjev in nastajanje novih manjšinskihmedijev. Razmerja pri delitvi razpoložljivih subvencijskih sredstev med obstoječe manjšinskemedije so namreč že ustaljena in zavirajo razvoj novih medijskih izdaj. DOSTOP MANJŠIN DO MEDIJEV V SLOVENIJIV Sloveniji je dostop do osrednjih medijev zagotovljen italijanski in madžarski manjšini, ki jukot avtohtoni manjšini priznava slovenska ustava. Na javni radio-televiziji, RTV Slovenija,imata obe manjšini radijski in televizijski program v manjšinskih jezikih, delujejo tudi posebnauredništva, ki jih vodijo pripadniki manjšin.Dostop do medijev v smislu posebnih manjšinskih programov in rubrik je sicer posrednoomogočen tudi romski manjšini. Dve lokalni radijski postaji v krajih, kjer Romi živijo – Murskival v Murski Soboti in Studio D v Novem mestu – predvajata tedensko oddajo za Rome. Tudilokalna televizija v Murski Soboti pripravlja televizijske oddaje o Romih.Ustava priznava Romom v Sloveniji posebenstatus, vendar ga država in lokalne skupnostizačenjajo sistemsko urejati šele v zadnjih letih.Medijski zakon, sprejet leta 2001, določa, dadržava podpira medije pri razširjanjuprogramskih vsebin za uresničevanje pravicromske skupnosti, ki živi v Sloveniji, dojavnega obveščanja in do obveščenosti.Obstoječa radijska programa v Murski Soboti Omenjene programe za Rome ustvarjajomediji, katerih ustanovitelji niso pripadnikiromske manjšine ali romske organizacije, vnajvečji meri pa jih pripravljajo neromskiustvarjalci. V romski skupnosti so se zato vletu 2002 pojavile pobude za ustanovitevlastnega radijskega programa oziromaradijske ali televizijske produkcije.in Novem mestu ter televizijska produkcija oddaj o Romih v Murski Soboti so tako financirani sstrani vladnega urada za narodnosti; v letu 2002 je urad za ta namen porabil 7,8 milijonov tolarjev.Mirovni inštitut je istega leta v sodelovanju z Zvezo Romov Slovenije pripravil prvo novinarskodelavnico za mlade Rome, udeležence poletnega romskega tabora v Murski Soboti. V letu 2003sta Zveza Romov Slovenije in Mirovni inštitut pripravila projekt za zagon radijske produkcije1 Klimkiewicz, Beata: "Biti državen ali ne?". Medijska preža 11 (pomlad 2001): 45-47.13