Priročnik za romske novinarje in novinarke - Mirovni inštitut

PRVI RADIJSKI KORAKI – Priročnik za romske novinarje in novinarke © 2004 Mirovni inštitut ter avtorji in avtoriceAljaž Pengov BitencOSNOVE RADIJSKE TEHNIKE 74Mini disk 75Kako do čistih in uporabnih zvočnih zapisov? 76Kako si s pripravo olajšamo montažo? 78Tanja TaštanoskaNOVINARSKE ZVRSTI ALI ŽANRI 79Vest 79Poročilo 81Komentar 82Recenzija 83Intervju 84Anketa 86Reportaža 87Kako sestavimo »info blok«? 88Neva Nahtigal in Tanja TaštanoskaMarko PrpičPRIPRAVA RADIJSKIH PRISPEVKOV 89Začetek prispevka 90Ritem prispevka 91Uporaba zvočnih posnetkov 92Napovedovanje izjav 94»Je povedal« 97Uporaba drugih zvokov 97Napovedi prispevkov 98Zgodbe v nadaljevanjih 100Povzemanje poročil in sporočil za javnost 100Za boljši slog 103Številke 103Naj bi… 104Trpnik 105Primeri spodrsljajev 105Pred odhodom v montirnico 109RADIJSKI ARHIV - VEČ KOT LE GLASBAArhiv govornih posnetkov 112Arhiv oddaj 113Glasbeni arhiv 114Arhiv zvočnih efektov 115Arhiv produkcijske glasbe 115Arhiv spotov in ločil 115Arhiv tiskanega gradiva in informacij 117VIRI IN LITERATURA 1185

PRVI RADIJSKI KORAKI – Priročnik za romske novinarje in novinarke © 2004 Mirovni inštitut ter avtorji in avtoricePopotnicaŽe ob prijavi projekta, v okviru katerega je nastal ta priročnik, smo si ga zamislili kotlahko(tno) popotnico za tiste, ki šele razmišljajo o poti v medije, in za tiste, ki po tej poti žestopajo, vendar še brez osnovnega pregleda nad različnimi stopnjami medijske produkcije inkoraki do novinarskih prispevkov. Nikoli nismo imeli ambicij, da bi sestavili enciklopedijo radiaali novinarstva., ampak smo želeli le sestaviti kolaž dobronamernih napotkov z nekaj področij,ki so se nam zdela bistvena za začetnike in začetnice v radijskem novinarstvu oziroma vmedijih nasploh. Vsaj delno smo poskušali zadovoljiti tudi tiste, ki imajo z mediji že večizkušenj, nismo pa si delali utvar, da lahko posredujemo (ali sploh imamo) vse znanje ininformacije, ki bi jih človek potreboval za uspešno delo na radiu ali v medijih nasploh. Glavnovodilo avtorjev in avtoric je bilo, da se opremo na lastne izkušnje in sledimo praktičnemupristopu z novinarskih delavnic, ki smo jih v zadnjih letih pripravljali v sodelovanju z ZvezoRomov Slovenije. Na teh smo poudarjali isto, kar izpostavljamo tudi v nadaljevanju priročnika –da sta med glavnimi lastnostmi dobrih novinarjev in novinark in sploh vseh ustvarjalcev inustvarjalk medijskih vsebin iznajdljivost in prilagodljivost. Znajti se je treba v vsaki situacijiposebej in vedno znova prilagajati teoretične napotke praktičnim izzivom.V Sloveniji je formalno (predvsem teoretično) novinarsko izobrazbo mogoče pridobiti le nauniverzitetni ravni, zato ob trenutno izobrazbeni strukturi romske skupnosti njenim članom inčlanicam večinoma ni dostopna. Tudi neformalnega izobraževanja na medijskem področjuakutno primanjkuje. Posamezniki in organizacije, ki se posvečamo usposabljanju za medijskodejavnost, tako v romski kot neromski skupnosti, se vedno znova soočamo s pomanjkanjemsredstev in kadrov – z isto težavo, ki onemogoča tudi ustanovitev in uspešno delovanjesamostojno upravljanih romskih medijev. V ta namen zagotovljenih proračunskih sredstev vSloveniji ni. Ena redkih možnosti za financiranje romsko orientiranih medijskih dejavnosti ječrpanje sredstev iz raznovrstnih programov Evropske unije, ki pa ne zagotavlja dovolj stabilneopore za dolgoročne projekte.Negotovost donatorskih sredstev, ki onemogoča stalno in celovito usposabljanje, in trud, ki soga romski novinarski začetniki in začetnice vlagali in ga še vlagajo v pestrost in kakovostmedijskih izdelkov, pogosto brez vsakega plačila, sta bila glavna dejavnika za odločitev opripravi tega priročnika. Zasnovali smo ga tako, da ga je mogoče relativno preprostoponatisniti, dopolnjenega z bolj zahtevnimi postopki novinarskega in radijskega dela, zdodatnimi primeri (teh bi v priročniku gotovo lahko bilo več) in odgovori na nova vprašanja, kise bodo pojavljala v nadaljnjih programih usposabljanja in pri praktičnem delu v medijih.Avtorji in avtorice, tudi predavatelji in predavateljice na dosedanjih delavnicah, smo želeliponuditi vsaj nekaj najbolj osnovne opore za prve korake v medijih, da bi bil začetek lažji tudiza vse tiste, ki ne bodo imeli možnosti udeležbe v podobnih programih praktičnegausposabljanja, kot smo jih izvajali v zadnjih letih. S priročnikom seveda ne bomo premostilivseh omenjenih in še drugih (finančnih, kadrovskih, strukturnih…) ovir do širšegaudejstvovanja romske skupnosti na medijskem področju, bomo pa morda s posredovanjemosnovnih novinarskih veščin in zakonitosti radijskega medija koga vzpodbudili k razmišljanju omedijskih poklicih in vključitvi v formalne izobraževalne programe.8

PRVI RADIJSKI KORAKI – Priročnik za romske novinarje in novinarke © 2004 Mirovni inštitut ter avtorji in avtoriceČeprav jih nismo posebej izpostavljali, smo v besedilu poskusili odgovoriti na vprašanja, ki sonam jih zastavljali udeleženci in udeleženke novinarskih delavnic, ter si zamisliti še dodatna, kibi se lahko komu porodila ob prvih radijskih korakih. V priročniku smo se zato posvetilištevilnim vidikom radia, od kadrovske zasedbe, govora in osnov radijske tehnike do radijskegaarhiva, največ besed pa namenjamo praktičnemu novinarskemu delu. Prav to je največji izzivza vse, ki ustvarjajo vsebine manjših in/ali manjšinskih medijev, ki običajno ne morejoposvetiti veliko časa in kadrov prenašanju znanja na manj izkušene sodelavce in sodelavke terpodrobnemu pojasnjevanju prvih korakov. Pri pionirskih projektih, kakršna so zadnjih nekaj letprizadevanja v romski skupnosti, da bi ustanovili prvo romsko radijsko postajo v Sloveniji, paniti ni resne kadrovske »baze«, ki bi lahko zagotovila uspešen zagon in dolgoročno stabilnostmedijskih projektov. Predvsem pa v romski skupnosti trenutno ni trdne podlage za ustvarjanjevsebin, ki bi po kakovosti ustrezale tudi umeščanju v programe osrednjih medijev, in zazadostno izpolnjevanje vloge javnega »psa čuvaja«, tako za romsko kot neromsko skupnost.Uredniki in urednice oddaj Šunen Le Romen ter ustvarjalci in ustvarjalke drugih romskihvsebin so večkrat izpostavili prav to - da ne vedo, kako naj pomagajo novim sodelavcem insodelavkam ter kako naj se sami naprej usposabljajo in izboljšujejo kakovost svojega dela, dabi dosegli čim širši krog javnosti in kar najbolje izpolnjevali pravico javnosti do obveščenosti.Novinarsko delo (sploh za elektronske medije, ki imajo običajno še manj prostora oziroma časaza novinarske vsebine kot tiskani) je nagnjeno k poenostavljanju dogodkov in situacij, novinarjiin novinarke pa k poenostavljanju svojega dela; to nenazadnje dokazujemo tudi sami, ko vnadaljevanju pišemo poenostavljene »recepte« za novinarstvo in medijsko produkcijo. Mejamed tem, kakšne poenostavitve so še sprejemljive in s kakšnimi bi odstranili že prevečpodrobnosti, ni mogoče začrtati enkrat za vselej. Poenostavljanje zastre resnično sliko, glavnovodilo novinarstva pa naj bi bilo prav iskanje in predstavljanje resnice – ki je vednoneoprijemljiva in izmuzljiva. Največja grožnja verodostojnemu in profesionalnemu novinarstvu– poleg podleganja poenostavitvam, predsodkom, stereotipom, ideologijam… – so pritiskiposameznikov in skupin na uredništva in uprave medijev, da bi vplivali na način poročanja inzagotovili bodisi objavo bodisi neobjavo določenih informacij, ki bi lahko vplivale na njihovposlovni in siceršnji uspeh. Zato še pred osnovnimi pravili novinarskih žanrov in produkcije vpriročniku poudarjamo, da je treba ravnanje najprej in predvsem prilagajati etičnimstandardom ter dosledno uveljavljati uredniško oziroma novinarsko avtonomijo.Kljub osnovnemu namenu - pomagati romskim novinarkam in novinarjem - je priročnik napisantako, da bo lahko v korist tudi vsem drugim novinarjem in novinarkam, pa tudi tistim, ki sesploh ne ukvarjajo aktivno z mediji, ampak se z njimi srečujejo le kot poslušalke in poslušalci,gledalke in gledalci ter bralke in bralci. Poznavanje ozadja medijske produkcije in vpogled vpotek novinarskega dela sta dragocena za vsakogar, ki ne želi biti le pasiven medijski potrošnikali potrošnica, ampak o posredovanih vsebinah tudi kritično razmišlja.V priročnik smo poleg lastnih razmišljanj vključili tudi izseke iz že obstoječih učbenikov,priročnikov in podobnih gradiv, ki smo jih vstavili v besedilo kot bolj ali manj samostojneenote. Z njimi želimo predvsem vzpodbuditi bralce in bralke k prebiranju dodatne literature, skatero lahko svoje poznavanje medijev znatno razširijo in poglobijo. NEVA NAHTIGAL9

PRVI RADIJSKI KORAKI – Priročnik za romske novinarje in novinarke © 2004 Mirovni inštitut ter avtorji in avtoriceRomska televizija in romske produkcije so pomembne za Rome.Romi jim zaupajo, ker so vključeni v pripravo vsebin.Sami najbolje vedo, kaj je pomembno zanje.Kremena Budinova Goshova,TV produkcija Romano Dunias, BolgarijaRadijska produkcija ROMIC je del mednarodne mreže Rrommedia.net (glejhttp://www.rrommedia.net), ki združuje romske medije in programe v srednji, vzhodni injugovzhodni Evropi. Člani Rromedia.net so si postavili naslednje cilje: podpirati invzpodbujati ustanavljanje profesionalnih romskih medijev, ki se po kakovosti novinarstva inprodukcije lahko kosajo z neromskimi mediji, ter vzpostaviti in krepiti neodvisne inprofesionalne romske medije, promovirati romsko kulturo, zgodovino/tradicijo,vrednote/običaje in romski jezik, krepiti zavest o položaju Romov v ne-romski politiki indružbi in obdržati položaj Romov na političnem dnevnem redu, graditi most med romskimimedijskimi partnerji in segati k neromskim medijem in populaciji, zagotavljati zagovorništvočlovekovih pravic za romsko skupnost na evropski ravni, odpraviti diskriminacijo,marginalizacijo, segregacijo, stereotipe in predsodke med neromskim prebivalstvom do Romov.10

PRVI RADIJSKI KORAKI – Priročnik za romske novinarje in novinarke © 2004 Mirovni inštitut ter avtorji in avtoriceDA BI TUDI ROMI USTVARJALI MEDIJERomi so lahko novinarji in lahko enakovredno opravljajo medijske poklicev manjšinskih ali v osrednjih medijih, če v to vložijo dovolj trudain če jim pri tem podporo in vzpodbudo zagotovijo posamezniki in organizacije,ki razpolagajo z znanjem in/ali sredstvi. - Treba je razviti kompleksnomedijsko politiko, ki bo upoštevala, da radijski in televizijski programi aličasopisne rubrike o manjšinah niso nujno tudi programi in rubrike za manjšine,kakor tudi obstoj programov in rubrik za manjšine še ne pomeni,da so te programe in rubrike pripravili pripadniki manjšin.V Evropi obstaja široko soglasje o tem, damorajo države razviti posebne mehanizme,ki zagotavljajo varstvo pravic manjšin. Topotrjuje tudi dejstvo, da je 34 državratificiralo in še osem podpisalo konvencijoSveta Evrope o varstvu narodnostnihmanjšin. Med pravicami narodnostnihmanjšin imajo pomembno mesto tudi pravice,ki zadevajo medije. Mediji so namreč zelopomembno sredstvo za varovanje inpromocijo manjšinskih jezikov, kultur inidentitet.Kazalci, s pomočjo katerih je mogočeugotavljati raven varstva pravic manjšinna medijskem področju, so: dostop manjšin do osrednjih medijev(tako javnih kakor tudi tistih vzasebni lasti), delovanje manjšinskih medijev in poročanje medijev o temah, kizadevajo manjšine. VARSTVO PRAVIC MANJŠIN NA MEDIJSKEM PODROČJU OSREDNJI MEDIJIDostop manjšin do medijev vključuje razne oblike dostopa; kazalec je, na primer, koliko je vosrednjih medijih programov in rubrik, ki obravnavajo teme, pomembne za manjšine, ki sonamenjene manjšinam in jih ustvarjajo pripadniki manjšin.Zelo pomembno je, da manjšine nimajo dostopa le do tiskanih medijev, ampak tudi do radijskihin televizijskih programov. Prav tako ni vseeno, kdo pripravlja programe za manjšine vosrednjih radiodifuznih medijih, oziroma koliko so manjšinski novinarji vključeni v procesprodukcije teh programov. V nekaterih državah so programi za manjšine na osrednjih radijskihin televizijskih postajah le prevodi osrednjih poročil v manjšinski jezik.Raziskave evropskih praks še kažejo, da zelo pogosto ni jasnih pravil glede obsega in trajanjaprogramov za manjšine na javnih radiotelevizijah, zato se ti programi predvajajo neredno, vnajslabših terminih in podobno. Značilno je tudi, da so programi za manjšine pogostejši naradijskih kot na televizijskih postajah.11

PRVI RADIJSKI KORAKI – Priročnik za romske novinarje in novinarke © 2004 Mirovni inštitut ter avtorji in avtoriceDostop manjšin do medijev vključuje dostop pripadnikov manjšin do zaposlitve v osrednjihmedijih in v tem kontekstu tudi razvojTUJI MODELI VKLJUČEVANJA ROMOV VPRODUKCIJO MEDIJEV IN MEDIJSKIH VSEBINRomski mediji – tiskani (periodika), radiodifuzni (radio,televizija) in internetni – delujejo v številnih evropskihdržavah: v Avstriji, Albaniji, Belgiji, Bolgariji, naHrvaškem, Češkem, Danskem, v Nemčiji, na Madžarskem,v Italiji, na Irskem, v Makedoniji, na Nizozemskem,Poljskem, v Romuniji, Sloveniji, na Slovaškem, v Španiji,Ukrajini in Veliki Britaniji. Največ teh medijev je naMadžarskem, v Makedoniji, Bolgariji in v Avstriji.Veliko je tiskane periodike, predvsem biltenov, ki jihizdajajo romske skupnosti, nastajajo številne romskeoddaje, v nekaterih državah pa delujejo tudi radijske intelevizijske postaje, ki jih vodijo Romi. Nemalo jeinternetnih strani romskih nevladnih organizacij,delujejo tudi tiskovni centri.ukrepov, ki pripomorejo k temu, dapripadniki manjšin pridobijo potrebnaznanja za delo v osrednjih medijih in selahko enakopravno potegujejo zazaposlitve v teh medijih.Pomanjkljivo znanje uradnega jezika jelahko pomembna ovira za novinarje, ki sopripadniki etničnih manjšin, zato sopotrebni ukrepi, ki jim pomagajo dosečipotrebno raven znanja jezika. Programiusposabljanja novinarjev iz manjšinskihskupnosti so tako zelo pomembendejavnik izboljšanja dostopa dozaposlitve v osrednjih medijih.Glavni modeli vključevanja Romov v produkcijo medijevin medijskih vsebin v evropskih državah so: 1. model romsko radijsko ali televizijsko postajo ustanovijo invodijo Romi preko svoje nevladne organizacije,velikokrat tudi kot zasebniki (npr. Makedonija); 2. model romske oddaje nastajajo v okviru javnih RTV(nacionalnih ali lokalnih), kjer imajo Romi svojeuredništvo (npr. Madžarska, Češka, Makedonija,Slovaška); 3. model romske oddaje nastajajo v okviru rednih/osrednjihlokalnih radijskih postaj in jih pripravljajo alisoustvarjajo Romi (npr. Hrvaška, Madžarska, Slovenija -Murski val, Kosovo); 4. model romske oddaje ustvarjajo Romi v okviru multikulturnihradijskih postaj oziroma radijskih postaj skupnosti,kar je zlasti prisotno v zahodni Evropi; na tehpostajah si programski čas po dogovorjeni shemi deliveč etničnih manjšin (npr. Avstrija, Nemčija); 5. model Romi ustanovijo in vodijo romski tiskovnicenter/tiskovno agencijo, ki zalaga vse zainteresiranemedije z informacijami o položaju in dejavnostihRomov (npr. Slovaška, Madžarska, Nizozemska). 6. model Romi postavijo in ažurirajo posebne spletne strani zinformacijami o položaju in dejavnostih Romov(Avstrija, Belgija, Francija, Nemčija, Madžarska, Italija,Makedonija, Španija itn.).Na področju radiodifuznih medijevpoznavalci evropskih razmerpriporočajo nekaj ukrepov, spomočjo katerih lahko državeizboljšajo položaj manjšin namedijskem področju: programi za manjšine, ki jihpripravljajo pripadniki manjšin vokviru javnih radiotelevizijskih hiš, podpora za nastajanjemanjšinskih radijskih intelevizijskih postaj, podpora za kritje stroškovredne programske produkcije nateh postajah, podpora produkciji avdiovizualnihdel, ki jih ustvarijopripadniki manjšin ter razvoj programov usposabljanjaza manjšinske novinarje in drugemedijske delavce (če je potrebno,tudi v manjšinskih jezikih).Pomemben kazalec je tudi udeležbapredstavnikov manjšin v upravnihodborih in uredništvih javnih medijev,torej udeležba v instancah odločanja.12

PRVI RADIJSKI KORAKI – Priročnik za romske novinarje in novinarke © 2004 Mirovni inštitut ter avtorji in avtorice MANJŠINSKI MEDIJIManjšinski mediji (tiskani inelektronski) pogosto slonijo naprostovoljnem ali poceni delumanjšinskih novinark innovinarjev ter drugihmedijskih delavcev.V največji meri so ti mediji odvisni od državnih subvencijali donacij nevladnih in drugih organizacij. Iskanjezaslomb v lokalnem gospodarstvu (pri oglaševalcih) in vprispevkih lokalne skupnosti bi bila po ocenistrokovnjakov boljša in trajnejša rešitev za finančnetežave manjšinskih medijev.Kot v svoji raziskavi o državnih subvencijah manjšinskim medijem v nekaterih državah vzhodneEvrope ugotavlja poljska strokovnjakinja 1 , v veliko primerih ni jasnih meril pri podeljevanjusubvencij iz državnega proračuna. V komisijah, ki odločajo o tem, kateri manjšinski medij boprejel subvencijo, ponekod (na primer na Poljskem) sploh ni predstavnikov manjšin. Drugaskrajnost so primeri, ko v takih komisijah sedijo le predstavniki manjšin (na primer na Češkem).Če so člani pristojnih komisij izključno člani manjšinskih skupnosti, to pogosto onemogočaneodvisnost manjšinskih medijev od manjšinskih funkcionarjev in nastajanje novih manjšinskihmedijev. Razmerja pri delitvi razpoložljivih subvencijskih sredstev med obstoječe manjšinskemedije so namreč že ustaljena in zavirajo razvoj novih medijskih izdaj. DOSTOP MANJŠIN DO MEDIJEV V SLOVENIJIV Sloveniji je dostop do osrednjih medijev zagotovljen italijanski in madžarski manjšini, ki jukot avtohtoni manjšini priznava slovenska ustava. Na javni radio-televiziji, RTV Slovenija,imata obe manjšini radijski in televizijski program v manjšinskih jezikih, delujejo tudi posebnauredništva, ki jih vodijo pripadniki manjšin.Dostop do medijev v smislu posebnih manjšinskih programov in rubrik je sicer posrednoomogočen tudi romski manjšini. Dve lokalni radijski postaji v krajih, kjer Romi živijo – Murskival v Murski Soboti in Studio D v Novem mestu – predvajata tedensko oddajo za Rome. Tudilokalna televizija v Murski Soboti pripravlja televizijske oddaje o Romih.Ustava priznava Romom v Sloveniji posebenstatus, vendar ga država in lokalne skupnostizačenjajo sistemsko urejati šele v zadnjih letih.Medijski zakon, sprejet leta 2001, določa, dadržava podpira medije pri razširjanjuprogramskih vsebin za uresničevanje pravicromske skupnosti, ki živi v Sloveniji, dojavnega obveščanja in do obveščenosti.Obstoječa radijska programa v Murski Soboti Omenjene programe za Rome ustvarjajomediji, katerih ustanovitelji niso pripadnikiromske manjšine ali romske organizacije, vnajvečji meri pa jih pripravljajo neromskiustvarjalci. V romski skupnosti so se zato vletu 2002 pojavile pobude za ustanovitevlastnega radijskega programa oziromaradijske ali televizijske produkcije.in Novem mestu ter televizijska produkcija oddaj o Romih v Murski Soboti so tako financirani sstrani vladnega urada za narodnosti; v letu 2002 je urad za ta namen porabil 7,8 milijonov tolarjev.Mirovni inštitut je istega leta v sodelovanju z Zvezo Romov Slovenije pripravil prvo novinarskodelavnico za mlade Rome, udeležence poletnega romskega tabora v Murski Soboti. V letu 2003sta Zveza Romov Slovenije in Mirovni inštitut pripravila projekt za zagon radijske produkcije1 Klimkiewicz, Beata: "Biti državen ali ne?". Medijska preža 11 (pomlad 2001): 45-47.13

PRVI RADIJSKI KORAKI – Priročnik za romske novinarje in novinarke © 2004 Mirovni inštitut ter avtorji in avtoricein pridobila sredstva za nakup opreme in izvedbo začetnega usposabljanja pripadnikovromske skupnosti za ustvarjanje radijskih programov in vodenje radijske produkcije oziromapostaje. S tem smo vzpodbudili mehanizme, ki so nujno potrebni, da bi Romi dejavno sodelovalipri produkciji medijskih vsebin, ki so namenjene njihovi skupnosti. Začetno podporo stazagotovila Open Society Institute in program Matra nizozemskega veleposlaništva v Ljubljani,v letu 2004 pa smo usposabljanje nadaljevali s pomočjo sredstev, pridobljenih iz programaPhare Evropske unije.Romska skupnost v Murski Soboti jemedtem s podporo Mirovnega inštitutaustanovila Romski informacijski center(ROMIC) ter s pomočjo sredstev tujihdonatorjev in vlade začela v lastnemmajhnem produkcijskem studiu poskusnoustvarjati RADIJSKE ODDAJE ŠUNEN LEROMEN – PRISLUHNITE ROMOM, ki jihv dogovorjenih terminih predvaja večlokalnih radijskih postaj po vsej Sloveniji.Na ta način se zagotavlja vključevanjeRomov v produkcijo medijskih vsebin, Romipostopoma razvijajo spretnosti, potrebne zavodenje in izvajanje medijske dejavnosti, seidentificirajo s to produkcijo, se učijopridobivati finančna sredstva za todejavnost in upravljati z njimi in imajo navoljo nekaj delovnih mest oziromahonorarjev za ustvarjalce medijskih vsebin.V skladu z mednarodnimi standardi torejdosegajo večjo vključenost in imajo večjidostop do medijev in medijskih poklicev.ROMSKA SKUPNOST V ZAKONU O MEDIJIHRomski skupnosti pravico do javnega obveščanjain obveščenosti že v uvodnih določbah izrecnozagotavlja leta 2001 sprejeti Zakon o medijih(ZMed), ob tem ko opredeljuje javni interes napodročju medijev (in omenjeno pravico romskeskupnosti opredeljuje kot javni interes).Prvi odstavek 4. člena ZMed tako med drugimdoloča, da Republika Slovenija podpira medije prirazširjanju programskih vsebin, ki so pomembne zauresničevanje pravice romske skupnosti, ki živi vSloveniji, do javnega obveščanja in obveščenosti.Možnost oddajanja programa ali izdajanja tiskanegamedija v romskem jeziku romski skupnosti daje 5.člen ZMed, ki govori o zaščiti slovenskega jezika. Vprvem odstavku sicer zapoveduje razširjanjeprogramskih vsebin v slovenskem jeziku, vendar iztega določila izvzema vsebine, ki so v prvi vrstinamenjene bralcem, poslušalcem oziroma gledalcemiz druge jezikovne skupine.Zakon o medijih romsko skupnost izrecno omenja šev določilih, ki se nanašajo na radijske in televizijskeprograme posebnega pomena. 78. člen tako medposebnimi pogoji za pridobitev statusa lokalnegaradijskega oziroma televizijskega programa navajatudi, da mora program razširjati programskevsebine iz življenja in dela Romov, če so vidne inslišne na območjih, kjer živijo romske skupnosti.»Romski mediji so edini mediji, ki vospredje postavljajo Rome.Lahko vplivajo tudi na osrednjemedije. Odkar sta bili ustanovljeni oberomski televizijski postaji v Skopju,tudi drugi mediji več poročajo o Romih.«Miško Taleski,TV Sutel, Makedonija Vlada in nevladne organizacije bi moralepodpreti romsko skupnost pri uresničitvi njenezamisli in želje, da bi samostojno ustvarjalaradijske in televizijske programe.Dolgoročno bi bilo treba razviti politiko inukrepe, da bi se Romi izobrazili in usposobiliza opravljanje medijskih poklicev tudi vosrednjih medijih na lokalni in nacionalni ravni. BRANKICA PETKOVIĆ14

PRVI RADIJSKI KORAKI – Priročnik za romske novinarje in novinarke © 2004 Mirovni inštitut ter avtorji in avtoriceRADIJSKA EKIPAOdgovorni urednik ali urednica, področni uredniki in urednice, novinarke innovinarji, povezovalci in povezovalke programa, glasbeni opremljevalci inopremljevalke, tonski tehniki in tehničarke, montažerke in montažerji… Vsakpotrebuje posebna znanja in sposobnosti, znotraj radijske postaje pa morajobiti (popolnoma in vsem) jasne ne le njihove dolžnosti, ampak tudi pristojnosti.Glavno zagotovilo za uspeh radijske postaje innajmočnejša obramba pred težavami, ki bi lahko ogrozilecelo njen obstoj, je dobro načrtovanje. To ne pomeni le,da je treba dolgoročno zagotoviti ustrezno tehničnoopremo in poslovni prostor - najpomembneje je, dasestavimo močno ekipo ljudi, ki lahko ustvarjajo doberradijski program in uspešno vodijo organizacijo. RADIJSKO EKIPO JETREBA VES ČAS KREPITI INSKRBETI ZA TO, DA ODHODKATEREGA IZMED NJENIHČLANOV IN ČLANIC NEOGROZI PRIPRAVE INIZVEDBE PROGRAMA.KADROVSKIM STISKAMSE IZOGNEMO LE S STALNIMUSPOSABLJANJEM OBSTOJEČIHIN UVAJANJEM NOVIHSODELAVK IN SODELAVCEV. Zelo pomembno je, da se bolj izkušeni člani inčlanice ekipe zavedajo svoje odgovornosti zaprenos znanja in veščin na nove sodelavce insodelavke. S tem, ko jih usposabljajo inizobražujejo, prispevajo h kakovosti tekočegaprograma in ustvarjajo KADROVSKO REZERVO; ta je življenjskega pomena za dolgoročniuspeh. Tistim, ki že veljajo za usposobljene in izkušene ustvarjalce in ustvarjalke programa invodje organizacije, pa ne sme biti odveč izpopolnjevati znanja. DELITEV PRISTOJNOSTI PRI VRHU Na najvišjih položajih na radijski postaji sta direktor ali direktorica in odgovorni urednik aliurednica programa, ki tudi nosita največjo odgovornost za uspeh organizacije (v finančnemsmislu) in programa. DIREKTOR / DIREKTORICAodloča o poslovanju, zaposlovanju,promocijskih dejavnostih, sklepanjupartnerstev, višini honorarjev in plačter načrtovanju in izvedbi naložb v opremo… ODGOVORNI UREDNIK / UREDNICAoblikuje programsko shemo, izbira področneurednike in druge programske sodelavce,načrtuje programske vsebine, odloča oprimernosti vsebin za objavo…UREDNIŠTVOMORA BITINEODVISNOOD VODSTVAIN LASTNIKOVORGANIZACIJE. Zakon o medijih zahteva ločitev poslovodne funkcije odprogramskega vodstva, in to je temeljna zapoved, ki jo morajorazumeti vsi, predvsem pa samo vodstvo radijske postaje.AVTONOMIJA, torej samostojnost uredništva mora bitizagotovljena že v samem statutu organizacije – z jasno opredelitvijopristojnosti, pravic in odgovornosti direktorja oziroma direktorice inodgovornega urednika ali urednice. 15

PRVI RADIJSKI KORAKI – Priročnik za romske novinarje in novinarke © 2004 Mirovni inštitut ter avtorji in avtoriceV statutu je treba opredeliti,koliko pristojnosti ima uredništvo priimenovanju odgovornih urednikov inurednic.Lahko je zahtevano SOGLASJEuredništva k imenovanju odgovornegaurednika ali urednice (to pomeni, dakandidat/-ka, ki nima podpore uredništva,ne more biti imenovan/-a na vodilnomesto). Lahko pa se v statutu opredeli, da jetreba pred imenovanjem pridobiti le MNENJEuredništva., ki za vodstvo ni obvezujoče. Glede na zahteve po strogi ločitvimenedžerskih in uredniških pristojnosti vmedijski organizaciji, funkcij direktorja inodgovornega urednika ne bi smelopravljati isti človek. DIREKTOR/-ICA NIMA PRAVICE POSEGATI V DELO UREDNIŠTVA INSPREMINJATI UREDNIŠKIH ODLOČITEV, NA PRIMER GLEDE VSEBINE POSAMEZNEODDAJE. KAR SE TIČE PROGRAMA, DIREKTOR/-ICA LAHKO LE PODAJA PREDLOGE INSODELUJE PRI DELU UREDNIŠTVA, VENDAR PA NIMA PRAVICE GLASOVANJA - TAPRIPADA LE SODELAVKAM IN SODELAVCEM UREDNIŠTVA OZIROMA PROGRAMSKEMUDELU RADIJSKE POSTAJE. ODGOVORNA UREDNICA / ODGOVORNI UREDNIK Pri snovanju radijskega programa sodeluje celotnaekipa in dobrodošle so ideje in pobude vseh sodelavkin sodelavcev, končne odločitve pa vedno sprejemaodgovorni urednik oziroma urednica, ki tudi zakonskoodgovarja za objavljeno vsebino. Zato mora ves časpaziti na upoštevanje pravil, ki urejajo delovanjemedijev ter novinark in novinarjev (od zakona omedijih do zakona o avtorski in sorodnih pravicah,kazenskega zakonika in še cele vrste drugih). Odgovorni urednik ali odgovorna urednica moravsak dan znova vsebinsko smiselno in terminskourediti posamezne dele programa, da ta lahko tečepo predvidenem scenariju. Zato spremlja in usmerjadelo vseh članov in članic uredništva - daje napotkenovinarkam in novinarjem glede zornega kota, s katerega naj se lotijo raziskovanja določenezgodbe, določi čas, ki jim je na voljo za posamezni DOBER UREDNIK /UREDNICA PREDSTAVLJA SSVOJO OSEBNOSTJO INZNANJEM AVTORITETO, KI JISODELAVCI IN SODELAVKEZAUPAJO IN PRI NJEJ IŠČEJONASVETE OB MOREBITNIHTEŽAVAH, S KATERIMI SESREČUJEJO PRI SVOJEM DELU.ODGOVORNI UREDNIK /ODGOVORNA UREDNICAVODI IN USMERJACELOTNO PROGRAMSKOEKIPO, NAČRTUJEPROGRAMSKO POLITIKOOZIROMA PROGRAMSKOZASNOVO POSAMEZNEGAMEDIJA, PREDSTAVLJANJEGOVO KREATIVNOGONILO IN SKRBI ZAUSTREZNO KADROVSKOZASEDBO.prispevek, pomaga navezovati stike s sogovorniki insogovornicami, ki jih želi imeti v programu, itd. Odgovorni urednik oz. odgovorna urednica morabiti dobro informiran/-a in imeti (še bolj kotnovinarji in novinarke) ves čas odprte oči in ušesaza dogajanje v lastnem in v širšem okolju, o kateremskupaj z uredništvom obvešča poslušalke inposlušalce. Ves čas se mora tudi zavedati, daradijska postaja ustvarja program za širšo javnost16

PRVI RADIJSKI KORAKI – Priročnik za romske novinarje in novinarke © 2004 Mirovni inštitut ter avtorji in avtorice- za ljudi z različnimi interesi, zahtevami, željami in potrebami, ki jim je treba zagotavljatiraznovrstne vsebine. Na kakovost dela celotne ekipe - in s tem na kakovost programa - v veliki meri vpliva odnosodgovornega urednika ali urednice do sodelavk in sodelavcev. Urednik oziroma urednicapostavlja pravila delovanja medija, obenem pa je tudi tisti oziroma tista, ki zagovarja delosodelavk in sodelavcev pred javnostjo. Radijske postaje imajopogosto tudi področneurednike in urednice,na primer za glasbo, kulturo,šport, informativni program… PODROČNI UREDNIKI IN UREDNICEpomagajo odgovornemu in so strokovnjaki za svojapodročja oziroma le-ta poglobljeno spremljajo.Odgovorni urednik oziroma urednica jim običajnopodeli del svojih pristojnosti za odločanje o tekočivsebini znotraj posameznih tematskih področij. NOVINARKE in NOVINARJI Novinarke in novinarji zagotavljajovsebinsko pestrost in informativnostradijskega programa in so bistveni delkadrovske zasedbe radijske postaje. Njihova naloga je zbirati, preverjati,urejati in posredovati informacije, iskatiin predstavljati različne zgodbe, poročatis prizorišč, komentirati dogodke… in takozagotavljati uresničevanje osnovnegaposlanstva vsakega medija – širjenjeinformacij med javnost.POSAMEZNIM TEMAM INDOGODKOM SE NOVINARJIIN NOVINARKE POSVEČAJO PODOGOVORU Z UREDNICO ALIUREDNIKOM, KAR PA NIKAKORNE POMENI, DA LE ČAKAJO NANAROČILA. VES ČAS MORAJOTUDI SAMI ISKATI ZAMISLI INDAJATI POBUDE ZA PRISPEVKE. Poti do informacij je v času sodobnihtelekomunikacij in informacijsketehnologije več kot kdajkoli prej, zato sezagotavljanje aktualnega informativnegadela radijskega programa morda na prvipogled zdi preprosto opravilo.A prav ogromna količina informacij, ki sonam na voljo, postavlja zahtevno nalogo, kijo morajo znati novinarke in novinarjinajprej rešiti: selekcija (torej izbor)informacij, ki bodo uporabljene inposredovane poslušalcem in poslušalkam. Pritem prvo in zelo pomembno sito predstavljazačrtana uredniška politika, ki določaosnovno usmeritev vsakega medija. Ta lahkonamenja poudarek političnim, kulturnim,športnim, glasbenim ali katerim koli drugimtemam ter jim v odnosu do preostalihnameni večji del programskega časa. Pestrost in aktualnost informativnega delaprograma v večjih medijih zagotavlja velikoštevilo novinarjev in novinark, dopisnic in dopisnikov, poročevalcev in poročevalk,komentatorjev in komentatoric ter drugih sodelavk in sodelavcev, ki se ukvarjajo zrazličnimi področji (notranja, zunanja politika, kultura, šport, znanost, zdravstvo,kmetijstvo itd.). Manjše radijske postaje si zaradi finančnih omejitev težko privoščijoveliko novinarsko zasedbo. V primerjavi z večjimi zato posredujejo manj informacij,novinarji in novinarke pa morajo znati zbirati, urejati, preverjati in posredovatiinformacije z več področij.17

PRVI RADIJSKI KORAKI – Priročnik za romske novinarje in novinarke © 2004 Mirovni inštitut ter avtorji in avtoriceZa vsako radijsko postajo, pa naj bo velika ali majhna, je izjemno pomembno, da ima dobrousposobljene novinarje in novinarke, ki se zavedajo svoje odgovornosti, informacijetemeljito preverjajo in nasploh ravnajo v skladu z načeli novinarske etike. Samo takolahko radijska postaja zgradi podobo resnega medija ter doseže in ohranja zaupanjeposlušalcev in poslušalk. RADIJSKI GOVORCI in GOVORKE Ne glede na to, kako jihimenujemo (moderatorji,napovedovalke, povezovalci,voditeljice, »spikerji«…),so radijski govorci ingovorke s svojimi lastnimi,prepoznavnimi slogi eden odzaščitnih znakov programaoziroma radijske postaje.Povezovanje programaje veliko večkot le napovedovanjeposameznih delov. Radijski govorec / govorka: povezuje radijsko postajo in njene poslušalce inposlušalke (med drugim tako, da ugotavlja, kakšniso njihovi interesi in le-te zastopa pri odločitvah oprogramskih vsebinah); med seboj povezuje posamezne dele programa(glasba, intervjuji, reportaže, novice…), iz njihustvarja celoto in s tem skrbi za to, da program,kot pravimo, »lepo teče«. Svojo pot do radijskega programa običajno začnejoz udeležbo na avdiciji. Komisija (ki jo pravilomasestavljajo izkušeni radijski govorci in govorke)preizkusi vse zbrane kandidatke in kandidate; komisijaocenjuje njihove glasovne, komunikacijske in bralnesposobnosti, osebnostne značilnosti in splošnorazgledanost.Za tiste, ki prestanejo avdicijo, se začne dolgotrajnoIZOBRAŽEVANJE in nabiranje izkušenj ob pomočimentorjev in mentoric. Naravne danosti in osebnostnelastnosti (na primer, prijeten glas ter sproščenost iniznajdljivost v komunikaciji) so namreč le del receptaza uspeh. Največ je odvisno od vloženega truda in vaje. MODERATOR/-KAS SVOJIMI BESEDAMI INKOMENTARJI PREBUJA INUSMERJA POZORNOSTPOSLUŠALK IN POSLUŠALCEVTER VPLIVA NA TO, KAKO TIRAZUMEJO POSAMEZNEDELE PROGRAMA. Moderator/-ka mora znatipovezovati nove informacijeo dogodkih in osebahs tistimi od prej. OSREDNJEGA POMENA STA SPLOŠNA RAZGLEDANOST IN SPREMLJANJEDOGAJANJA DOMA IN PO SVETU – DA LAHKO MODERATOR/-KA SNOV ZA GOVORNIDEL PROGRAMA ČRPA IZ LASTNEGA ZNANJA, SE S POSLUŠALCI IN POSLUŠALKAMIPOGOVARJA O RAZLIČNIH TEMAH ITD. ZA KAKOVOSTNO OPRAVLJANJEMODERATORSKEGA DELA STA POTREBNI TUDI USTVARJALNOST IN SPOSOBNOSTHITREGA ODZIVANJA - MED DRUGIM ZATO, DA MODERATOR/-KA LAHKO REŠUJENEPRIČAKOVANE ZAPLETE, KI PRI ODDAJANJU PROGRAMA V ŽIVO NISO REDKI.Posebno pozornost mora moderator/-kaposvečati tudi svojemu besednemu zakladu,ki ga je treba ves čas negovati in bogatiti.BOGAT BESEDNI ZAKLAD omogoča, da18

PRVI RADIJSKI KORAKI – Priročnik za romske novinarje in novinarke © 2004 Mirovni inštitut ter avtorji in avtorice Glasbeni urednik ali urednica mora vesčas bdeti nad fonoteko (kot imenujemoradijsko zbirko zvočnih posnetkov). Pozornoin v skladu s temeljno glasbeno usmeritvijoradijske postaje ter glede na njenefinančne zmožnosti mora načrtovati nabavonove glasbe. Pri tem so zelo pomembni rednistiki z glasbenimi založbami ter izvajalkamiin izvajalci. Bogatenje fonoteke pa samo posebi ni dovolj. Glasbeni urednik aliurednica mora tudi skrbeti za to, da jearhiv glasbe pregledno urejen. Le tako sega da uporabljati v polni meri in ustvarjatipestro in drugim vsebinam primernoglasbeno opremo. TEHNIKI / TEHNIČARKE in MONTAŽERJI / MONTAŽERKE Naj se novinarji in novinarke, urednice inuredniki ter glasbeni opremljevalci inopremljevalke še tako trudijo, breztonskega tehnika ali tehničarke ustvarjeniprogram ne bi mogel doseči poslušalk inposlušalcev. Tonski tehniki in tehničarke sotisti, ki z dvigom ročice na mešalni mizi veter pošiljajo zvočni signal radijskegaprograma. Zato je nujno, da imajo dovoljizkušenj in znanja o tehničnih vidikihdelovanja radia, sicer se bo še tako dobrozastavljen program poslušalcem inposlušalkam zdel slabo pripravljen.Vsak začetnik ali začetnica v tem poklicu mora veliko vaditi, da izostri svoje uho, osvojiosnove dela za mešalno mizo in razvije občutek za to zanimivo in dinamično delo.Na manjših radijskih postajah delo tonskega tehnika pogosto opravljajo kar moderatorji inmoderatorke. To je posebej zahtevno, saj mora ena oseba obvladati veščine dveh poklicev. DOBRI RADIJSKI TEHNIKI IN TEHNIČARKE SO USTVARJALNI,ROČNO SPRETNI, SE HITRO ODZIVAJO IN PRILAGAJAJO PROGRAMUTER IMAJO POSLUH ZA KAKOVOST ZVOKA. Delovno mesto tonskega tehnikaoziroma tehničarke je v radijskem studiu.Pred seboj ima mešalno mizo in vso drugotehnično opremo, potrebno za izvedboradijskega programa. Skrbi za tehničnobrezhibno izvedbo programa in zakakovost signala, ki nastaja v radijskemstudiu. Pri tem pazi na nivoje glasnostiposameznih zvokovnih izvorov.Če je, na primer, zvočna podlaga pri branjuprispevka preglasna, se lahko izgubi vsebina,če je izjava pretiha, jo bodo poslušalci inposlušalke preslišali… Tonski tehnik ali tehničarka mora tudi poskrbeti za pravilno postavitev mikrofona, predpredvajanjem v eter pa mora preveriti kakovost zvoka vnaprej pripravljenih prispevkov.Vnaprej pripravljeni deli radijskega programa na večini radijskih postaj nastanejo v posebnihprodukcijskih oziroma montažnih studiih. Preprosto montažo lastnih prispevkov pogostoopravijo kar novinarke in novinarji sami, za montiranje tehnično zahtevnejših izdelkov paradijska postaja potrebuje posebej usposobljenega tehnika ali tehničarko. Ko program teče, mora tehnik alitehničarka nadzorovati, ali signal zaresprihaja do poslušalk in poslušalcev inkakšna je njegova kakovost.20

PRVI RADIJSKI KORAKI – Priročnik za romske novinarje in novinarke © 2004 Mirovni inštitut ter avtorji in avtoriceZato mora biti v studiu nameščen radijskisprejemnik, preko katerega lahko tehniki intehničarke ves čas spremljajo program,kot ga slišijo poslušalci in poslušalke.Radijski tehnik pri delu med romsko oddajo na Radiu Študent;spremlja ga Haris Tahirović, urednik oddaje: RAČUNALNIKje v produkcijskem studiu in priizvedbi programa v živo postalže nepogrešljiv del opreme.Montaža s pomočjo posebneračunalniške opremerazličnih proizvajalcev(Dalet, CoolEditPro, DAVE…) jeveliko bolj natančna inpreprosta kot nekoč, ko so semorali tehniki zanašati le nalastna ušesa in hitrost svojihprstov. Veliko računalniškihprogramov ima tudi zbirke aliknjižnice zvočnih efektovin če jih tehnik zna uporabljati, lahko z njimi popestri zvočni material. Poleg tega se lahkotonski tehnik tudi sam odpravi z mikrofonom na teren in posname zanimive zvoke,ki jih lahko doda radijski knjižnici. SKUPAJ DO USPEHA Radijska postaja je lahko res uspešna samo obsodelovanju celotne ekipe. Različna področja dela, kiskupaj tvorijo radijski program, so namreč med sebojmočno povezana. Vsak naj zato opravlja delo, zakatero je ustrezno usposobljen in ki ga dovolj zanima,da ga bo opravljal z resnostjo in predanostjo. ČE POSAMEZNI ČLANALI ČLANICA RADIJSKEEKIPE NE OPRAVI DOBROSVOJEGA DELA, TOVPLIVA TUDI NA USPEHDRUGIH IN RADIJSKEORGANIZACIJE V CELOTI. Če vsak nosi svoj del odgovornosti in izpolnjujesvoje naloge ter upošteva sodelavce in sodelavke kot enakovredne partnerje priustvarjanju programa, se na radijski postaji razvijejo sproščeno ozračje in dobrimedsebojni odnosi, ki niso zgrajeni na strahu in prisili, ampak na medsebojnem zaupanju insodelovanju. Pogoj za to je tudi neoviran pretok idej in informacij na vseh ravneh, oddirektorja ali direktorice do programskih sodelavcev in sodelavk. POMEMBNO JE,DA SE PROGRAMSKISODELAVCI REDNOSREČUJEJO NAUREDNIŠKIHSESTANKIH. Namen uredniških sestankov, ki morajo biti dobropripravljeni in vodeni s strani odgovornega urednika aliurednice, je dogovoriti se o tekočem delu in o načrtih zanaprej, pregledati in analizirati minulo delo, razrešiti težave inodpraviti napake, izmenjati ideje, itd.21

PRVI RADIJSKI KORAKI – Priročnik za romske novinarje in novinarke © 2004 Mirovni inštitut ter avtorji in avtoriceSESTANKI naj ne bodo predolgi (taki sestanki namreč samo ustvarjajo potrebo po novihsestankih…) in naj potekajo v sproščenem vzdušju, a s primerno resnim odnosom doobravnavanih zadev. Predvsem pa je treba upoštevati dnevni red in sprejemati sklepe (orazdelitvi nalog), ki jih je mogoče izvesti. VSAK ČLAN EKIPE SI MORAPRIZADEVATI, DA SVOJE DELODOBRO OPRAVI IN DA SE NASVOJEM PODROČJU VSESKOZIDODATNO IZOBRAŽUJE; RAZVIJATIIN NEGOVATI JE TREBA DOBREMEDSEBOJNE ODNOSE; ODGOVORNIUREDNIK MORA IMETI VIZIJO,ISKATI DOBRE REŠITVE ZADOSEGANJE KAKOVOSTI PROGRAMAIN SEVEDA SKRBETI ZA USTREZNEKADRE IN NJIHOVOUSPOSABLJANJE. EKIPA, KI JE DOBROORGANIZIRANAIN SESTAVLJENA IZ POSAMEZNIKOV,KI SO PREDANI SVOJEMU DELU,LAHKO TUDI V TEŽJIH RAZMERAH(OMEJENA FINANČNA SREDSTVA,SLABŠE TEHNIČNE MOŽNOSTI)USTVARJA KAKOVOSTEN PROGRAM. ZA MANJŠE RADIJSKEORGANIZACIJE JE KORISTNO, DAPOSKUŠAJO USPOSOBITI MANJŠOEKIPO, V KATERI VSAK LAHKOUSPEŠNO OPRAVLJA VEČ RAZLIČNIHDEL. S TEM SE ZNIŽA CENA IZVEDBEPROGRAMA, ZATO LAHKO IZOMEJENIH FINANČNIH SREDSTEV'IZTISNEMO' KAR NAJVEČ INPOSLUŠALCEM KLJUB MAJHNOSTIPOSTAJE PONUJAMO PESTREVSEBINE IN DOBER PROGRAM.»Uredniški sestanek« med delavnico o radijskemnovinarstvu (z leve proti desni: Elvis Amiti, MartinaHorvat, Demjen Šarkezi, Petra Horvat) K uspehu skupnostnih radijskih postaj(kar romski radio gotovo je) veliko prispevaprizadevanje celotne ekipe, predvsem padirektorja ali direktorice in odgovornegaurednika ali urednice, za PRIDOBIVANJEFINANČNIH SREDSTEV na razpisihrazličnih domačih in tujih fundacij,državnih služb, organov Evropske unije itd.Del sredstev je mogoče zagotoviti tudi sprispevki članov skupnosti, ki ji je radioprvenstveno namenjen.V manjši meri (zaradi nekomercialne naraveprograma) se finančna sredstva za delovanjeradijskih postaj pridobivajo s prodajooglasnega prostora, za kar lahko radijskapostaja organizira tudi marketinško službo, kiskrbi za vzpostavljanje stikov s potencialnimioglaševalci. BOJAN GOLČAR22

PRVI RADIJSKI KORAKI – Priročnik za romske novinarje in novinarke © 2004 Mirovni inštitut ter avtorji in avtoriceENOTE RADIJSKEGA PROGRAMAOsnovna programska enota na radijski postaji je dan. Radijski dan navadnorazdelimo vsaj na štiri dele. Tako govorimo o jutranjem, popoldanskem, večernemin nočnem programu. Znotraj posameznih delov programa odgovorni uredniki inurednice oblikujejo programske ure, v katerih se zvrstijo posamezne oddaje,prispevki, servisne informacije in drugi deli programa.Radijske postaje oddajajo svoj program praviloma program 24 ur dnevno, za kar obstajatavsaj dva razloga. Če neka postaja ne oddaja programa vseh 24 ur, potem morajo vsaj nekaterinjeni poslušalci in poslušalke poiskati drugo postajo, kar ni dobro, saj lahko tam ostanejo. Drugirazlog je, da vsak dober »gospodar« skrbi, da čim bolj izrabi drage aparature, ki jih je moralkupiti za normalno obratovanje postaje.Večina ljudi posluša radio v jutranjem času, zato radijske postaje največ pozornostinamenjajo jutranjemu programu. (Pri televiziji je ravno obratno, saj je največ gledalcev ingledalk pred televizijskimi zasloni v večernem času – med 19. in 22. uro. Ta čas imenujemoosrednji televizijski čas, pogosto je slišati tudi angleški izraz prime time.) Novi sodelavci insodelavke (tako voditelji/-ce kot novinarji in novinarke, tehniki in tehničarke ter glasbeniopremljevalci in opremljevalke) se zato najprej preizkusijo v manj poslušanih terminih (nočnemin večernem programu) in šele nato dobijo svoje termine v jutranjem programu.Jutranji program je običajnosestavljen in vrste kratkihprispevkov, novic in servisnihinformacij,v popoldanskih in večernihterminih pa lahko v programuvrstimo oddaje, ki sopraviloma namenjene posebnim,manjšim skupinam poslušalcevin poslušalk. To so lahkozahtevnejše govorne oddaje(o politiki, kulturi, športu…) alipa tematske glasbene oddaje.Pri določanju vsebine in ritma programaradijske postaje upoštevajo želje in potrebeposlušalcev.Zato v jutranjem programu redno opozarjajo načas (uro), saj se večina poslušalcev in poslušalkodpravlja od doma – proti službi ali šoli – in je tozanimiv podatek.Poslušalci in poslušalke dobro sprejmejovremensko napoved ali podatke o vremenu(temperatura), saj to pomaga pri izbiri primerneobleke in obutve, ko se poslavljajo od doma.Vedno zanimive so prometne informacije, kiposlušalkam in poslušalcem pomagajo, da seizognejo gneči, zaporam cest in podobno. Takšnepodatke imenujemo »servisne informacije«; radijske postaje jih pridobivajo od Agencije zaokolje in prostor, Avto-moto zveze Slovenije ter drugih agencij in servisov. Večinoma sodostopni na internetu, z nekaterimi institucijami pa radijske postaje sklenejo posebnedogovore, da redno prejemajo obvestila z najnovejšimi in/ali najpomembnejšimi podatki.Poleg takšnih, servisnih informacij se v jutranjem programu zvrstijo tudi novice o pomembnihdogodkih minulega dne in/ali kratke napovedi najpomembnejših dogodkov, ki jih lahko23

PRVI RADIJSKI KORAKI – Priročnik za romske novinarje in novinarke © 2004 Mirovni inštitut ter avtorji in avtoricepričakujemo čez dan. Voditelji in voditeljice jutranjega programa pogosto tudi predstavijoradijski program tistega dne ter poslušalke in poslušalce posebej opozorijo na posamezneoddaje, reportaže, goste itn. PROGRAMSKA URA Programsko uro najbolj določajo kratka poročila, ki so običajno umeščena na začetek ure(recimo ob 8., 9.… uri – tako kot na 1. programu Radia Slovenija) ali na polovici ure ( 8:30,9:30… - tako kot na Valu 202). Drugi deli programa se morajo prilagajati tej osnovni razdelitvi.Manjše postaje, ki si ne morejo privoščiti poročil vsako uro, imajo več svobode pri oblikovanjuprograma. Če pa imajo poročila, se velikokrat odločijo, da jih postavijo nekoliko drugače kotnajbolj poslušane postaje v njihovi okolici (recimo ob 8:15, 9:15…)Prikaz umestitve poročil znotraj posamezne programske ure na Radiu Slovenija 1, Valu 202 in RGL-u.Na veliko radijskih postajah se odločijo, daporočila pripravljali samo čez dan, medtemko NOČNI PROGRAM skušajo delati kar seda poceni in je večinoma namenjen glasbi.Boljše postaje imajo v teh terminih naprogramu voditelja ali voditeljico – navadnopoznavalca ali poznavalko glasbe, ki sam/-askrbi za glasbeni izbor, tehnično realizacijoin povezovanje programa. Ker je takšennačin dela drag, se vse več postaj odloča zaprogram brez navzočih sodelavcev insodelavk. Vse delo opravi računalnik, kiizbere glasbo in pri tem upošteva pravila, kijih določi glasbeni urednik ali urednica. Obvnaprej določenih urah predvaja samoreklamnain oglasna sporočila, točno uro itn.Takšen program je za poslušalce in poslušalkeveliko manj privlačen, je pa logična posledicazmanjševanja stroškov. SHEMA ODDAJE Tako kot urednik ali urednica lahko nariše programsko uro, lahko narišemo vsako oddajo innjene sestavne dele ali jih postavimo v shemo, ki je osnovno ogrodje oddaje.24

PRVI RADIJSKI KORAKI – Priročnik za romske novinarje in novinarke © 2004 Mirovni inštitut ter avtorji in avtoriceZa vsako oddajo je jasno, da se začne z uvodno in konča z zaključno špico (avizom in odvizom).Uvodnemu zvočnemu signalu praviloma sledi uvod, ki ga pove voditelj ali voditeljica. Tudizadnjo besedo ima praviloma voditelj/-ica, ki med drugim navede avtorje in avtorice oddaje.Razvrstitev preostanka vsebine je odvisna od vrste oddaje. V nekaterih oddajah je lahkouporabljena instrumentalna glasbena podlaga, ki pomaga ustvarjati ritem in tok programa.Lahko je izbor glasbe naravnan k dopolnjevanju teksta in se med (po)govorom glasba pojača,da je slišno ilustrativno besedilo.Shematski prikazi oddaj bolj nazorno pokažejo razmerja med posameznimi elementi(govorni in glasbeni del, obvestila, reklamna sporočila itd.). Urednikom in urednicampomagajo, da enote bolje razvrstijo znotraj oddaj in lažje dajejo navodila sodelavcem insodelavkam.Tudi vsak posamezni prispevek mora biti premišljeno in dobro sestavljen.Ko so pripravljeni vsi prispevki in izbrana glasba, jih urednik ali urednica oddaje razvrsti in pritem upošteva dejstvo, da mora imeti vsaka oddaja dramaturški lok. Sestavni deli morajo bitirazporejeni tako, da program »lepo teče« in poslušalca oziroma poslušalko zadržimo predsprejemnikom.Ko delamo analizo oddaje, si lahko pomagamo tudi s puščicami, s katerimi ponazorimo, kako nasje pritegnil posamezni del oddaje. Na primeru 10. oddaje Šunen le Romen – Prisluhnite Romombi bila taka analiza videti takole:00:00 (glasba) Avizo →00:14 (govor) napoved Dneva Romov ↑01:27 (glasba) Zoltan →04:48 (govor) prispevek, 1. del, pogovor z Nado Žagar ↑08:48 (glasba) nadaljevanje gl. podlage ↓10:28 (govor) prispevek, 2. del, nastopajoči ↓13:19 (glasba) nadaljevanje gl. podlage ↓14:14 (glasba) →18:30 (govor) novice →20:23 (glasba) ↑24:16 (govor) odpoved →Ko delamo analizo oddaje, si lahko pomagamo tudi s plusi in minusi. Z njimi ocenimo vsakprispevek posebej, ki nam omogočijo, da narišemo »krivuljo kakovosti« oddaje, kot smo topočeli na novinarskih delavnicah za člane in članice romske skupnosti.00:00 (glasba) Avizo +00:14 (govor) napoved Dneva Romov ++01:27 (glasba) Zoltan +04:48 (govor) prispevek, 1. del, pogovor z Nado Žagar ++08:48 (glasba) nadaljevanje gl. podlage -10:28 (govor) prispevek, 2. del, nastopajoči - -13:19 (glasba) nadaljevanje gl. podlage - - -14:14 (glasba) +18:30 (govor) novice +20:23 (glasba) ++24:16 (govor) odpoved +25

PRVI RADIJSKI KORAKI – Priročnik za romske novinarje in novinarke © 2004 Mirovni inštitut ter avtorji in avtoriceČe osnovne podatke vnesemo v programsko uro, dobimo naslednji prikaz:Namen tovrstnih prikazov je, da se poenotimo pri ocenjevanju oddaj ter oddaje in svoje ocenelažje primerjamo med seboj, kar je nujno, če želimo ves čas izboljševati kakovost programa.To pa bi seveda morala biti želja vsake radijske postaje – poslušalke in poslušalci si zaslužijo lenajboljše! MARKO PRPIČ26

PRVI RADIJSKI KORAKI – Priročnik za romske novinarje in novinarke © 2004 Mirovni inštitut ter avtorji in avtoriceZ VAJAMI DO USPEHA PRED MIKROFONOMRadijski valovi bi bili strahotno dolgočasni, če bi vsi glasovi zveneli popolno.Pečat radijskim programom namreč – poleg vsebine - daje prav raznolikostglasov in načinov izražanja. Vsak lahko z vztrajno vajo iz svojega glasuin govora naredi veliko več, kot si misli.Za govorce in govorke je najpomembneje, da so razumljivi za poslušalke in poslušalce in da značinom, kako podajajo svoje misli, pritegnejo njihovo pozornost. Nemalo je primerov, ko naradijskih valovih nastopajo ljudje z govornimi napakami, pa jih poslušalke in poslušalci zaradinjihove prepričljivosti, bistroumnosti ali kakšnih drugih lastnosti vseeno z veseljem poslušamo.Noben govorec ni enak drugemu, vsak je samosvoja radijska osebnost, se razlikuje od drugih, jerazpoznaven. Najpomembnejšepravilo za uspeh predmikrofonom:POIŠČI SVOJLASTEN NAČINIZRAŽANJA! Sliši se preprosto, vendar pot do lastnega, razpoznavnega inposlušalcem in poslušalkam prijetnega načina izražanja nujnovodi prek učenja tehnike radijskega govora. Na začetku bopred mikrofonom treba misliti na veliko drugih stvari in iskanjelastnega radijskega načina izražanja bo potisnjeno na stranskitir. Sčasoma pa bodo vse druge stvari postale povsemsamoumevne in takrat se je treba tega pravila spet spomniti. DIHANJE Velika večina ljudi v zahodnem svetu diha les polovico pljuč. Pa ne gre za kakšno telesnopomanjkljivost – preprosto smo v budnemstanju pozabili, kako globokega vdiha smo bilisposobni, ko smo prišli na svet. Krivec za tonaj bi bil predvsem stres. O tem se lahko vsak prepriča s preprostim poskusom. Globoko vdihnite. So se pri temdvignila pljuča? In kaj se je zgodilo s trebuhom? Izkušnje kažejo, da se pri večini ljudi obdihanju trebuh sploh ne premika več – ravno tam pa je ključ do pravilnega in globokegadihanja. Pod prsnim košem namreč leži mišica, ki nam pomaga vase vleči zrak. Imenujemojo PREPONA ali DIAFRAGMA. KO SE BOSTE NAUČILIDIHATI S PREPONOIN GOVORITI IZ PREPONE,BOSTE LAHKO BREZ PREMORAZA VDIH PREBRALI TRIKRATDALJŠE STAVKE KOT DOTLEJIN STAVKOV TAKO NE BOSTESEKALI PO NEPOTREBNEM. Za razliko od glasu, ki ga spravimo iz sebe priplitvem dihanju, ima glas iz prepone globlji inbolj sproščen zven.Obvladanje dihalnih tehnik je tudi odličen načinza sproščanje in zbijanje treme pred javniminastopi, kar najbolje vedo poklicni igralci inigralke v gledališču, pevke in pevci, pa tudi drugi,ki redno nastopajo pred večjimi skupinami ljudi.27

PRVI RADIJSKI KORAKI – Priročnik za romske novinarje in novinarke © 2004 Mirovni inštitut ter avtorji in avtoriceVAJE ZA DIHANJE S PREPONOKo boste imeli kakšno jutročas, da se lepo počasiprebudite, se poskusiteosredotočiti na dihanje.Med spanjem namrečobičajno dihamo s preponoin zjutraj bo z vajaminajbrž najlažje začeti.Vaje najprej izvajajteleže na hrbtu in potemstoje. Prenehajte zvajami, če se vam zvrti, avadite vsaj toliko časa, dazačutite rahlo utrujenostprepone.Vaje bodo učinkovite le, čeboste vadili redno vsajnekaj minut na dan, doklervam dihanje s prepono nepreide v navado. Vaje lahkoizvajate tudi na poti vtrgovino, na avtobusnipostaji… Vedno se lahkovsaj osredotočite napravilno dihanje.Kje je vaša prepona, boste najlažje začutili takole: Globoko vdihnite skozi nos, nato skozi usta počasispuščajte zrak tako, da izgovarjate en sam dolgsssssssssssss. Ko se vam zazdi, da ste iz sebe iztisnili šezadnji zrak, stisnite mišice v gornjem delu trebuha in videliboste, da ga je na zalogi še nekaj. Takrat boste začutili, kjeje prepona. Pri pravilnem globokem vdihu se najprej izbočiprepona, nato se napolnijo pljuča, bolj vešči »dihalci« paznajo z zrakom napolniti tudi ledveni predel. Podobna prejšnji je tudi vaja, pri kateri globoko skozi nosvdihnete in potem suvate zrak iz sebe v katkih s…s…s…s…-jih, dokler ga ne zmanjka. Z enim vdihom berite katero koli besedilo, dokler gre. Nedelajte premorov za vdih pri pikah. Nato vdihnite inponovite. Izmenično vdihavajte – enkrat s prsnim delom, drugič sprepono. En stavek berite tako, da vdihnete pred vsako besedo. Odprite okno ali se sprehodite v gozd. Zajemite sapo inglasno vpijte aaaaa, dokler vam ne zmanjka sape. Če stevajo izvajali pravilno, vas po vpitju ne bi smelo boleti grlo. IZGOVORJAVA RAZLOČNOST GOVORA mora bitivodilo vsakogar, ki sedi pred mikrofonom.Površno izgovorjeni glasovi lahko povzročijonerazumevanje pri poslušalcih in poslušalkahin ves trud, ki smo ga vložili v pripravo, jezaman, če besedilo ni povedano tako, da gavsakdo zlahka razume. Površno branje dajevtis malomarnosti, poslušalec oziromaposlušalka pa ob malomarnem branju lahkodobi vtis, da je bila s podobno malo vestnostipripravljena tudi vsebina, in da zato nivredna poslušanja. PRI VAJAH ZA IZGOVORJAVO JE POMEMBNO, DA PAZIMO NA DIHANJE SPREPONO IN DA NE ZAKRČIMO GLASU. KADAR SEDIMO PRED MIKROFONOM INOBČUTIMO NAPETOST V RAMENIH ALI VRATU, SI LAHKO PRED BRANJEM Z MASAŽOSPROSTIMO RAMENA IN NEKAJKRAT ZAKROŽIMO Z GLAVO, DA SPROSTIMO VRAT.TAKŠEN »OBRED« NEKATERIM TUDI POMAGA, DA VSE DRUGE MISLI PUSTIJO PREDVRATI STUDIA IN SE OSREDOTOČIJO NA BESEDILO, KI GA BODO BRALI.28

PRVI RADIJSKI KORAKI – Priročnik za romske novinarje in novinarke © 2004 Mirovni inštitut ter avtorji in avtoriceSOGLASNIKIZa izgovorjavo soglasnikovobstaja ogromno vaj. Mednajbolj učinkovitimi inpriljubljenimi je »razgibalnaabeceda« 2 .Vse vaje delamo tako, daponavljamo vsako skupinobesed, dokler še imamosapo in pri tem povečujemohitrost, toda le do temere, da so vsi glasovi ševedno pravilno izgovorjeni.Abecedo ponovimo vsajtrikrat. Pazimo napravilen vdih in seveda napravilno izgovorjavo.Pri izgovarjanju je dobrocelo malo pretiravati inodpirati usta veliko bolj,kot jih odpiramo priobičajnem govoru.Vaje 1, 6, 10, 17 in 26delamo tako, da vsakobesedo najprej izgovorimocelo, nato izpustimo prviglas: Zis - is, zajda - ajda,Zara - ara…Vaji 23 in 25 ponovimo šetako, da nadomestimo a zdrugimi samoglasniki.Z razgibalno abecedo sidobro razgibamo govorneorgane, ni pa je dobroizvajati tik pred odhodom vstudio, ker vas lahko utrudi.Priporočljivo je, darazgibalno abecedo ponovitevsaj trikrat na teden.RAZGIBALNA ABECEDA1. Z-is, z-ajda, z-ara2. Buh, baba, bič3. Cajna, ceh, cula4. Čaj, čaša, čir, čudo5. Daj, duden, dido, dóm6. S-éda, s-éma, s-êna7. Fuh, fés, féj8. Guh, gaj, gib, buba9. Hah, hiti, huda, hajd10. H-ida, h-iva, h-ihta11. Janje, jèj, jòj12. Kuh, kah, kih, kača, kepa, kič, kup13. Loto-leti14. Lajna, léd, luč, lira15. mah, maj, med, muza, mimo16. Natan, nisi, nos, nego, nuja17. S-óda, s-ólje18. Puh, peter, patos, pipa, pust, pinja19. U-ré, u-ré, u-ré, U-rí, U-rí, U-rí, U-rá, U-rá, U-rá20. Raj, resa, rôka, ród, ruda21. Satan, siésta, sód, sito22. Šuh, ših, šah, šest, štola, ščep23. Ti, ti, tá, ti-ti, tá, ti-ti, tá (namesto ta še te, ti, to, tu)24. Trio, trum, tat, tek, top, ti25. f-v-vah,f-v-vah,f-v-vah (veh, vih,voh, vuh)26. H-úra,h-uk,h-um,h-usnje27. vaja, vas, več, vód, vila, véda28. Zala, zob, zélje, zêmlja, zlô29. Žibi, žaba, žaga, žemlja, žoga, že, žezlo, žvižg.2 Vaja je v rabi med številnimi radijskimi in drugimi govorci; naokrog kroži na obledelih fotokopijah in v različnih prepisih, kotje ta, in žal so se nekje na njeni poti po radijskih postajah izgubili podatki o njenem avtorju.29

PRVI RADIJSKI KORAKI – Priročnik za romske novinarje in novinarke © 2004 Mirovni inštitut ter avtorji in avtoriceSAMOGLASNIKISamoglasniki (a, é, è, ê, i, ó, ô in u) so najpogostejši glasovi v besedah.Njihovo izgovorjavo je treba zato zelo dobro 'natrenirati'. Pri tem se ne bojmo malo pačenja. Najpreprostejša vaja je izmenična izgovorjava samoglasnikov v zaporedju:a – é – u – ê – ô – i - ó.Vsak glas posebej mora dolgo zveneti, lahko pa si izmislite tudi melodijo in glasove pojete. ZLOGOVANJEIzgovorjavo vadimo tudi tako, da beremo besedilo po zlogih in pri tem pazimo, da natančnoizgovorimo vsak glas.Primer:VLJU –BLJA-NI-SE-MLA-DI-NA-ZBI-RA-NA-ZA-BA-VAH.(Predlog v izgovarjamo kot u).Branje po zlogih pomaga tudi takrat, ko je pred nami beseda, ki je nikakor ne moremoprebrati (včasih se nam res zdi, da si bomo polomili jezik). Če jo razdelimo na zloge in jonekajkrat ponovimo na tak način, bo šla kmalu gladko z jezika.LOČEVANJEPREDLOGOVV, S, Z, K IN HOD BESED,KI STOJIJOZA NJIMI,JE NAPAČNO.KADAR SI SLEDITADVA ENAKA GLASOVA,JU POVEŽEMO MEDSABO, VENDAR MORABITI ZATOIZGOVORJENI GLASDALJŠI, KOT ČE BIBIL GLAS ZAPISANSAMO ENKRAT.Pazimo, da tudi pri zlogovanju (kot imenujemo branje pozlogih) beremo predloge v, s in z, k in h skupaj zbesedami, pred katerimi stojijo.V Murski Soboti, s predsednikom, h kravi… BEREMOSKUPAJ.Predlog ne sme 'obviseti' sam brez besede, ki mu sledi.To velja za vse načine branja, ne samo za zlogovno branje.Primer: POKIMAM MAMKI, Z ROKAMI UPRTIMI OBBOK, IN IZSTRELIM KOT TOP: »BREZ SKRBI ZA NOVEEVROPSKE POTNE LISTE.«Tak primer je tudi besedna zveza, ki je na radiu precejpogosta: DELNO OBLAČNO. Hitro lahko slišite, da nekaj niv redu, če ne izgovorite podaljšanega o. Iz delno oblačnopri slabem izgovoru nastane DELNO BLAČNO.POSEBEJ POZORNIMORAMO BITI PRIIZGOVORJAVI ČRKJ IN M.Mnogi j in m radi 'pojedo' - ju ne izgovorijo dovoljrazločno, da bi se glasova sploh slišala.Glas j izgovarjamo trdo, usta raztegnemo v nasmeh.30

PRVI RADIJSKI KORAKI – Priročnik za romske novinarje in novinarke © 2004 Mirovni inštitut ter avtorji in avtorice MELODIJA Vsak govorec in govorka ima sebi lastno melodijo govora inbranja, ki se je običajno ne zaveda. Ponavljajoči se vzorecgovora kmalu postane dolgočasen; če smo za mikrofonomdolgočasni, pa nas poslušalci in poslušalke ne bodo večposlušali. ČE ŽELIMO OBDRŽATIPOZORNOST, MORAMOBRATI TAKO, DAPOSLUŠALKE INPOSLUŠALCE SPROTIUSMERJAMO SSMISELNIMI POUDARKI.Da lahko nizamo poudarke, potrebujemo ogrodje, na katerega jih dodajamo. Ogrodje jeenakomerno branje, kjer glas ne niha ne višje, ne nižje, v enaki legi izgovarjamo besedo zabesedo. Ko gradimo lastno ogrodje radijskega govora, pozabimo na to, da so nekatere besedepomembnejše od drugih. Ne ustavljamo se na koncu stavkov; odmislimo vse pike, vejice,klicaje… Vzamemo časopis in kateri koli članekpreberemo besedo za besedo z enakohitrostjo kot sicer govorimo, vendar vsebesede brez melodije in z enakimglasom. Ustavimo se le, da zajamemosapo in ni pomembno, ali se nam to zgodisredi stavka. Takšno vajo imenujemoROBOTSKO BRANJE, ker gre zaavtomatično branje, ne da bi ob temmislili na smisel besedila. Dobro je, da siizvajanje vaje posnamemo. Šele ko seposlušamo, se namreč lahkoosredotočimo na to, ali je branjeenakomerno in brez melodije. Podobna vaja je BRANJE VPAKETIH. Zdaj namesto posameznihbesed beremo po tri skupaj in medposameznimi »paketki« delamo krajšepremore. Še vedno skrbimo, da ohranimolego glasu na istem tonu. Pri temposkušamo poiskati lego glasu, ki namnajbolj ustreza in pri kateri se nenaprezamo. LESTVICATa vaja zbija govorčevo melodijo, hkratipa razgibava glas in širi višinski razponglasu, kar je pomembno za dobropodajanje besedila.Besedilo beremo v sklopih po tri besedeskupaj. Beremo tako, da začnemo vnajnižji možni glasovni legi in vsaknaslednji sklop povemo za ton višje. Spetberemo tako, da ne poudarjamoposameznih besed in odmislimo vejice inpike.Potem beremo v obratni smeri - začnemonajvišje in končamo najnižje, kar lahko.Vajo delamo s katerim koli besedilom.(8) zelo bolijo noge(7) jo še danes(6) cha cha cha tako da(5) plesala tango in(4) nabirala rože in(3) bilo nikogar doma(2) včeraj ko ni(1) moja teta je NEKATERI GOVORCI IN GOVORKE SESVOJE MELODIJE ZNEBIJO HITRO, PRI DRUGIH JE TA BOLJ TRDOVRATNA. PRAVVSAK PA SE JE LAHKO ODVADI, ČE DOVOLJ VZTRAJNO VADI TER SE KRITIČNOIN POZORNO POSLUŠA.31

PRVI RADIJSKI KORAKI – Priročnik za romske novinarje in novinarke © 2004 Mirovni inštitut ter avtorji in avtorice STAVČNI POUDARKI Ko znamo enakomerno in neprestano v isti legi razločno brati posamezne besede, smo postaviliogrodje. Zdaj se lahko lotimo bolj zanimivega dela radijskega govora – dodajanja pravihpoudarkov.S poudarki pri branju moramo biti previdni - če jih je v stavku preveč, poslušalci in poslušalkelahko izgubjo smiselno nit stavka. In mi izgubimo poslušalce in poslušalke… Besede pri govoru ponavadi poudarjamo na različne načine: Tako da pred in za njimi malo premolknemo. Da jih povemo višje ali nižje kot preostale besede. Da jih povemo počasneje ali hitreje. V VSAKDANJEM ŽIVLJENJU DELAMO POUDARKE TUDI TAKO, DA BESEDEPOVEMO GLASNEJE ALI TIŠJE. PRI MIKROFONSKEM BRANJU SE TO NE OBNESE,KER SO RADIJSKI MIKROFONI ZELO OBČUTLJIVI. Z NIHANJEM GLASNOSTIPRED MIKROFONOM POVZROČAMO TEŽAVE RADIJSKIM TEHNIKOM INTEHNIČARKAM, LAHKO CELO ŠKRIPANJE V RADIJSKIH ZVOČNIKIH.PRI RADIJSKEM BRANJULAHKO POUDARJAMOPOSAMEZNE BESEDE,VEČKRAT PA POUDARJAMOSMISELNE SKLOPE BESED. V sklopih, kot sta, na primer, Združene državeAmerike, in Organizacija združenih narodov, ni nobenabeseda pomembnejša od druge, lahko pa so vse skupaj enanajpomembnejših informacij v stavku. Takrat poudarimovse tri besede enako - skupaj, kot sklop. VAJA ZA ODPRAVLJANJE PREPOGOSTIH POUDARKOVMama kuha golaž.Mama danes kuha golaž.Mama danes popoldne kuha golaž.Mama danes pozno popoldne kuha golaž.Moja mama danes pozno popoldne kuha golaž.Moja petdesetletna mama danes pozno popoldne kuha golaž.Moja petdesetletna mama, poročena trideset let, danes pozno popoldne kuha golaž.Moja petdesetletna mama, poročena trideset let, danes pozno popoldne kuha krompirjev golaž.Moja petdesetletna mama, poročena trideset let, danes pozno popoldne kuha krompirjev golažz dodatkom kumine.Moja petdesetletna mama, poročena trideset let, danes pozno popoldne kuha krompirjev golažz dodatkom kumine, kot ga ima sosedov Jože zelo rad.Moja petdesetletna mama, poročena trideset let, danes pozno popoldne kuha krompirjev golažz dodatkom kumine, kot ga ima širokopleči sosedov Jože zelo rad.Moja petdesetletna mama, poročena trideset let, danes pozno popoldne kuha krompirjev golažz dodatkom kumine, kot ga ima širokopleči sosedov Jože, neoženjen, zelo rad.32

PRVI RADIJSKI KORAKI – Priročnik za romske novinarje in novinarke © 2004 Mirovni inštitut ter avtorji in avtoriceNajpomembnejšo informacijo v zadnji vaji vsebuje že prvi stavek. »Mama kuha golaž« je torejosnovni poudarek v stavku, vse preostale informacije pa – po radijskih pravilih - preberete kotv nekakšnem oklepaju. VEJICE in PIKEUčiteljice slovenščine v osnovni šoli so večino naučile brati tako, da gremo z glasom pri vejicinavzgor (in naredimo premor) in pri piki navzdol. Najbrž je že vsak sam opazil, da v prostemgovoru tega ne počnemo. KER MORA BITI RADIJSKIGOVOR - TUDI KADARBEREMO – ČIM BLIŽJEPRISTNI GOVORJENI BESEDI,DELAMO PREMORELE PRI TISTIH VEJICAH,PRI KATERIH BI JIH DELALITUDI V POGOVORU SPRIJATELJEM. DOLGI STAVKIPovedi, ki imajo več odvisnih stavkov, lahkorazčlenimo na različne glasovne višine, kot bijih razstavili na različne plasti. Vrinjeni inodvisni stavki pojasnjujejo dele osnovnegastavka. Gotovo se v vsakdanjem življenju ne bi seustavili pri vejici in potegnili glasu navzgor, ko biizgovorili: »A poznaš fanta, ki me je pozdravil?«.Poskusite to izgovoriti naglas. Takoj vam bo jasno,zakaj pri pravilnem radijskem branju ne velja, davsaki vejici sledi premor in ni treba (celo nesmemo!) ob vsaki vejici z glasom navzgor. PRI PIKI NA KONCU STAVKA TUDI NARADIU VELJA, DA JE PRAV ITI Z GLASOMNAVZDOL, SAJ TAKO OBIČAJNOZAKLJUČUJEMO TUDI STAVKE V PROSTEM GOVORU.Osnovni stavek (na primer mamakuha golaž) povemo v eni legi,vrinjene in odvisne stavke papostavimo višje ali nižje. Tako tudiposlušalci in poslušalke razumejo, kajje osnovna nit stavka in kaj sododatki.Primer:(1) K doktorju, (4) je pristopil mož z belo kuverto.(2) ki je ravno zvrnil vase kozarček žganega,(3) ki ga je zvaril zloglasni zeliščar Kosobrin,Če vam nizanje odvisnih stavkov na različnih višinah dela težave, se vrnite k vaji z imenomlestvica. DOŽIVETO BRANJE V radijskem programu se zvrsti mnogo različnih zvrsti besedil in seveda ne beremo vseh naenak način. Kadar v program uvrstite dramatično reportažo, jo boste brali drugače kotobičajno novičko. Ko boste prevajali intervju z nekom, ki ne zna slovensko, se bostepotrudili, da boste poslušalcem prenesli tudi govorčeve poudarke. Tudi za takšno branje,vredno igralca, se lahko pripravite. 33

PRVI RADIJSKI KORAKI – Priročnik za romske novinarje in novinarke © 2004 Mirovni inštitut ter avtorji in avtoriceSodelavke ROMIC-a Petra Horvat, Martina Horvatin Valerija Horvat med govornimi vajami. Vzemite katero koli besediloin se vživite v izmišljeno situacijo– lahko ste govornik naprotestnem shodu, nekdo, ki jeveliko preveč popil, opravljivabranjevka na trgu, zaljubljenagospodična, vaš najboljnepriljubljeni politik, kdorkoli.Potem berite besedilo tako, kotbi govoril vaš namišljeni lik. Najvas ne moti, da se besedilo nesklada nujno z vašim likom.ZLATA PRAVILA PRI BRANJUPri branju pred mikrofonom v sedečem položajuvedno beremo z obema nogama na tleh.Prekrižane noge ovirajo dihanje s prepono.Hrbet je vzravnan, roke prislonimo na mizo in dvignemo papir.Če je papir z besedilom na mizi, si bralec, sklonjen navzdol, brunda v brado,namesto da bi bral v mikrofon.Pri branju držimo glavo ves čas v enakem položajuin dvigujemo papir, ko se pomikamo po besedilu.Mikrofon zelo kmalu zazna spremembo glasu, če je glava sklonjena.Ne beremo preblizu mikrofona.Primerna razdalja je 20 centimetrov.Vsak zlog in beseda sta pomembna za razumevanje vsebine,zato beremo počasi in razločno.ČE BOSTE NEKAJ MESECEV POSTOPNO IN VZTRAJNO VADILI DIHANJEIN IZGOVORJAVO TER NATO ODPRAVLJALI MELODIJO IN SE PRIUČILIPOUDARKOV IN NIZANJA STAVKOV NA RAZLIČNIH VIŠINAH, BOSTE GOTOVOZELO IZBOLJŠALI SVOJO GOVORNO TEHNIKO.TO PA POMENI, DA BO NA DRUGI STRANI RADIJSKIH SPREJEMNIKOV VEDNO VEČLJUDI, KI VAS BODO RAZUMELI IN Z ZANIMANJEM POSLUŠALI. TANJA TAŠTANOSKA34

PRVI RADIJSKI KORAKI – Priročnik za romske novinarje in novinarke © 2004 Mirovni inštitut ter avtorji in avtoriceNOVINARSKO DELONovinarji in novinarke morajo znati poiskati, prepoznati in predstavitiinformacije, ki so pomembne za poslušalce in poslušalke, gledalce in gledalketer bralce in bralke. Znati morajo razkriti stvari, ki ležijo pod površjem očitnihdejstev. Znati morajo vzpodbuditi ljudi, da govorijo, se zatopiti vdokumentacijo in razviti mrežo virov. Potrebujejo veliko energije, ker jenovinarsko delo naporno. Poleg vsega tega morajo biti novinarji in novinarkesamodisciplinirani, sposobni hitrih instr. 83Karmen Erjavec in Zala Volčič:MEDIJSKA PISMENOST.Novinarsko kakovost ocenjujemo napodlagi sposobnosti novinarja, da najdedružbeno relevantno temo, jo razišče innapiše tako, da vsebina novinarskegaprispevka ustreza dejanskemu stanjudogodka. Primer: »Romi v Mariboru«gladkih premikov od teme do teme, odnaloge do naloge… Pogosto morajo celoobdelovati več tem naenkrat. Ob vsemtem ne smejo nikoli pozabiti, da jeverodostojnost največ, kar imajo - takosami novinarji in novinarke kot mediji,za katere delajo.Za ponazoritev, kaj vse vključuje novinarsko delo, lahko služi novinarska delavnica, nakateri je nastala prva tematska oddaja Šunen Le Romen – Prisluhnite Romom. Izpeljali smojo v štirih delih:1. Murska Sobota, Ljubljana, 26.-30. januar:priprava na snemanje gradiva za oddajo2. Maribor, 31. januar:snemanje zvočnega gradiva (»teren«)3. Murska Sobota, Ljubljana, 1. - 6. februar:zasnova nove oddaje na podlagi gradiva, posnetega v Mariboru, in zbranihpodatkov4. Murska Sobota (7. februar):dokončna priprava, snemanje in montaža oddajeROMIC je pred tem pripravil šele devet oddaj. Sodelavke in sodelavci so si morali kljubtemu pred delavnico zamisliti, da so izkušeni člani in članice uredništva uspešne in znaneradijske produkcije:Skupina Romov iz Prekmurja je ustanovila prvo romsko radijsko produkcijo vSloveniji. Imenuje se ROMIC in deluje v Murski Soboti. ROMIC vsak tedenpripravi 25-minutno oddajo Šunen le Romen (Prisluhnite Romom), ki jopredvajajo številne radijske postaje po vsej Sloveniji. Oddaja je priljubljenatako med Romi kot med Neromi, ker je vedno dobro narejena, polna zanimivih35

PRVI RADIJSKI KORAKI – Priročnik za romske novinarje in novinarke © 2004 Mirovni inštitut ter avtorji in avtoricevsebin, ker edina v Sloveniji predstavlja življenje in dejavnosti Romov, ker jevedno opremljena z dobro glasbo, ki se je sicer preko radijskih valov ne sliši…Na sestanku uredništva ste se dogovorili, da bo naslednja oddaja tematska,torej posvečena eni osrednji temi, in to Romom v Mariboru.Treba je razmisliti, kaj vse se da povedati o Romih v Mariboru, kdo bi bilzanimiv sogovornik, kakšne sestavine bi imela oddaja (anketa, pogovor…) in takonaprej. Ugotovite, koliko Romov živi v Mariboru, kje živijo, kakšne so razmere,kako sobivajo z drugimi Mariborčani, kako jih vključuje v svoje delo in načrtemestne uprava, kaj je v Mariboru za Rome vzpodbudnega… Zato je trebapoklicati naokrog, se pozanimati pri samih Romih v Mariboru, prelistatičasopise, pobrskati po internetu…Potem je treba predloge posredovati urednici in se z njo pogovoriti, katereideje so dobre za tokratno oddajo in katere ne; treba si je tudi smiselnorazdeliti naloge (kdo bo prevzel katerega sogovornika in/ali podtemo znotrajglavne teme).Sledi dogovarjanje za intervjuje z izbranimi sogovorniki in priprava primernihvprašanj zanje.Naslednji korak je, da pripravite opremo, greste z njo »na teren« in posnametevse pogovore, ankete in drugo, za kar ste se odločili.Ko se vrnete v Mursko Soboto, je treba poslušati vse posneto gradivo in siizpisati zanimive izjave in pogovore. Vsak je zadolžen za prepis svojihposnetkov oziroma vsega zvočnega gradiva, ki ga potrebuje zapripravo«svojega« dela oddaje.Na uredniškem sestanku vsak predstavi svoj del posnetega in prepisanegamateriala, pove, kaj je posebej zanimivo, katere dele bi bilo dobro vključiti voddajo, itd. Z urednico se uskladite o tem, kaj bi vključili v oddajo in kako biokvirno razvrstili podteme. Gradivo logično razvrstite, pripravite tekste, ki biga povezovali in predlagajte glasbeno opremo oddaje.Zadnja faza: priprava scenarija, snemanje in montaža oddaje.V času vašega samostojnega novinarskega dela se od vas pričakuje, dasvoje naloge izpolnjujete do dogovorjenih rokov.Končni izdelek je bila 25-minutna dvojezična radijska oddaja, sestavljena iz več novinarskihprispevkov različnih žanrov, napovedi, ki sta jih v romščini in slovenščini prebirala voditelja, inglasbe, ki je bila v nekaterih delih uporabljena kot podlaga, v drugih pa kot samostojna zvočnaenota oddaje. Da bi osvetlili več zornih kotov življenja Romov v Mariboru, so novinarji innovinarke med drugim posneli anketo med neromskimi Mariborčani o njihovem odnosu doromskih someščanov in someščank ter pogovore z več mariborskimi Romi (s predsednikommariborskega romskega društva, z izkušenim glasbenikom, z mladim nogometašem in sprodajalcem na mestni tržnici). V napovedi prispevkov so vpletli tudi podatke, ki so jih zbrali izdrugih virov, na primer o številu v Mariboru živečih Romov, o številu brezposelnih, ipd.36

PRVI RADIJSKI KORAKI – Priročnik za romske novinarje in novinarke © 2004 Mirovni inštitut ter avtorji in avtoricePrimer: »Vzgoja in izobraževanje Romov«Še bližje profesionalnemu novinarstvu je bilo delo na večdnevnih delavnicah v Ljubljani, ki so seju sodelavci in sodelavke ROMIC-a ter Romi iz drugih delov Slovenije udeležili julija 2004. Nadrugi delavnici je nastala 20-minutna magazinska oddaja o vzgoji in izobraževanju Romov.Oddaja ni popolna in z več časa in znanja bi jo lahko še izboljšali (kot je mogoče izboljšati vsaknovinarski prispevek). Ker pa smo v osnovi sledili vsem glavnim zapovedim novinarskega dela inradijskega medija, je nastal dovolj dober izdelek, da ga je sprejelo več kot deset lokalnih inregionalnih radijskih postaj, pa tudi Radio Slovenija, ki ga je predvajal na Valu 202.Zbiranje informacij in zvočnega gradiva za oddajo je vključevalo:udeležbo na večurnem javnem posvetu v Državnem svetu o socialno-ekonomskemvključevanju Romov,kratke intervjuje s tamkajšnjimi govorniki in govornicami,pregled časopisnih člankov o vzgoji in izobraževanju Romov, objavljenih v zadnjih letih,udeležbo na novinarski konferenci Ministrstva za šolstvo, znanost in šport, na kateri sopredstavili Strategijo vzgoje in izobraževanja Romov, ki jo je potrdila Vlada RepublikeSlovenije,preučitev besedila strategije,intervju z ministrom za šolstvo,anketo med šolarji v Murski Soboti,kratke pogovore s kandidati za romske pomočnike v šolah in vrtcih,pogovore s prebivalci romskega naselja Trata pri Kočevju,telefonske intervjuje z ravnateljem dolenjske osnovne šole, ki jo obiskujejo tudi romskiučenci in učenke, s socialno delavko na osnovni šoli v Prekmurju, z očetom uspešnegaromskega dijaka, z direktorico centra, ki organizira izobraževanje odraslih, itd.Vse gradivo je bilo treba smiselno razvrstiti, izbrati najpomembnejše informacije in najboljšeposnetke, jih povezati v celovite sklope in vse skupaj preplesti tako, da je imel končni izdelekrdečo nit, ki je poslušalke in poslušalce pripeljala od začetka do konca 20-minutnega »paketa«.Tematsko oddajo smo zasnovali tako, da je uvodni del predstavil glavne cilje strategije inrazloge za njen nastanek. Temu je sledil niz prispevkov, ki so podrobneje osvetlili posameznapodročja, omenjena v uvodu.V vsakem prispevku so bili uporabljeni deli pogovorov na terenu in po telefonu, ki so jihudeleženci in udeleženke delavnice s pomočjo mentorjev in mentoric povezali s svojimbesedilom. V njem smo posredovali pomembne in ilustrativne podatke, ki smo jih našli v pisnih indrugih virih.Pozorni smo bili na to, da so besedo dobili tako predstavniki in predstavnice pomembnih uradnihinstitucij, ki krojijo in izvajajo politiko na področju vzgoje in izobraževanja, kot tudi tisti, kijim je strategija namenjena – člani in članice romske skupnosti.37

PRVI RADIJSKI KORAKI – Priročnik za romske novinarje in novinarke © 2004 Mirovni inštitut ter avtorji in avtoriceZa prehode od prispevka do prispevka smo uporabili vedno isto instrumentalno glasbo, ki je dalaposlušalkam in poslušalcem nekaj časa, da se jim pravkar slišano vtisne v spomin, in signal, da najse pripravijo na novo temo.Uporabili smo tudi nekaj posnetkov zvokov s terena; da bi pritegnili pozornost poslušalk inposlušalcev, smo, na primer, povsem na začetek oddaje umestili otroško petje, posneto medodmorom v prekmurski osnovni šoli.Oddajo smo sklenili z navedbo avtorjev in avtoric in z zvočnim signalom, podobnim prejuporabljenim prehodnim instrumentalom. LASTNOSTI DOBRIH NOVINARJEV IN NOVINARK Radijske postaje podobno in še bolj zahtevne oddaje, kot sta bili »Romi v Mariboru« ter»Vzgoja in izobraževanje Romov«, predvajajo vsak dan, zato morajo vsi ustvarjalci inustvarjalke programa delati hitro in učinkovito. To pa še ne zadošča za dobro novinarsko delo.Dobri novinarji in novinarke imajo še veliko drugih sposobnosti in lastnosti, ki jih je nemogočezapisati kot splošno veljavni »recept za dobro novinarstvo«. Lahko pa povzamemo bistvenepoteze, ki jih pri dobrih novinarjih in novinarkah izpostavlja več avtorjev 3 : ODPRTOST – Dobri novinarji in novinarke brez težav pristopijo k neznancem, se z veseljempogovarjajo z ljudmi in so dobri poslušalci in poslušalke. Odprti so za nove ideje in mnenja terizkazujejo strpnost tudi do tistih, s katerimi se sami ne strinjajo. ZANESLJIVOST – Dobri novinarji in novinarke naredijo, kar rečejo, da bodo naredili.Držijo se rokov in dogovorov, tako v uredništvu kot zunaj njega. RADOVEDNOST in VSESTRANSKOST – Dobrim novinarjem in novinarkam je v veseljeizvedeti kaj novega, pritegne jih veliko različnih tem in področij, zanimajo jih podrobnosti,zato veliko sprašujejo, berejo in se izobražujejo. Pri delu so se sposobni spoprijeti z vsakotemo, ker znajo vedno izbrskati potrebna dejstva. POZORNOST in ODZIVNOST - Dobri novinarji in novinarke so ves čas na preži, oči inušesa imajo široko odprta in opazijo tudi malenkosti. Nikoli ne izpustijo priložnosti, da opomembnih, zanimivih, neobičajnih dogodkih in ljudeh izvedo več in jih predstavijo tudi svojimbralcem in bralkam, poslušalcem in poslušalkam ter/ali gledalcem in gledalkam. IZNAJDLJIVOST in PRILAGODLJIVOST - Dobri novinarji in novinarke se v vsakisituaciji dobro znajdejo, vedno najdejo pot iz slepe ulice, na svojem lovu za informacijami inresnico so polni izvirnih rešitev. Sposobni so se vseskozi prilagajati okoliščinam, hitrospreminjati načrte in delati tudi v težavnih razmerah. PRIJAZNOST in UGLAJENOST – Dobri novinarji in novinarke so prijazni do ljudi, skaterimi pridejo v stik, in so prijetni sogovorniki oziroma sogovornice. Ne pozabljajo na »doberdan«, »prosim« in »hvala« ter poznajo in upoštevajo tudi druga pravila lepega in spoštljivegavedenja.3 Povzeto po Beginning Reporting (The Successful Reporter) na http://www.courses.vcu.edu indrugih spletnih virih (glej Viri in literatura).38

PRVI RADIJSKI KORAKI – Priročnik za romske novinarje in novinarke © 2004 Mirovni inštitut ter avtorji in avtorice ODLOČNOST in VZTRAJNOST - Dobri novinarji in novinarke se ne pustijo zlahkaodpraviti, ampak vrtajo, dokler ne pridejo stvarem do dna. Iščejo, dokler ne najdejo, kličejo,dokler ne prikličejo, sprašujejo, dokler ne dobijo odgovora. NATANČNOST in TEMELJITOST - Dobri novinarji in novinarke vedno preverjajoinformacije. Znajo se prebiti skozi veliko količino podatkov in izluščiti najpomembnejše. Nisozadovoljni, dokler ne poznajo odgovorov na vsa vprašanja, ki so se odprla ob določeni temi, indokler ne spoznajo vseh plati zgodbe. POŠTENOST - Dobri novinarji in novinarke iščejo resnico, z ljudmi ne ravnajo kot ssredstvi na poti do cilja, znajo reči »ne« in so pripravljeni napisati tudi stvari, ki bodo mordakomu škodile.Zapoved, da mora novinar/-kapošteno poročati tudi takrat, ko bilahko poročanje komu škodilo, jenovinarjem in novinarkam lokalnih,manjših medijev še težjeizpolnjevati kot njihovim kolegom inkolegicam pri večjih medijih.Novinarji in novinarke, ki delajo vlokalnih skupnostih, so običajnomočno vpeti v okolje, v kateremdelajo; z redkimi izjemami v njemživijo in osebno poznajo veliko ljudi,ki lahko postanejo predmetnovinarskega poročanja.Novinarjem in novinarkam manjšihmedijev delo otežuje še dejstvo, daso taki mediji bolj kot večji ranljiviza zunanje pritiske. Oglaševalci, naprimer, grozijo, da bodo prenehaliposlovno sodelovati z medijskimpodjetjem, če bodo novinarji innovinarke o njih negativno poročali.Včasih se zgodi nasprotno – inoglaševalci zahtevajo objavodoločenih informacij, ker jim je to vposlovnem interesu. V delonovinarjev in novinark se pogostoskušajo vmešavati tudi politiki.Pomembno je, da uredništvovztraja pri svoji samostojnosti inneodvisnosti od poslovnega delamedijske organizacije, novinarjistr. 14Karmen Erjavec in Zala Volčič:MEDIJSKA PISMENOST.Brez etičnega novinarstva ni dobreganovinarstva.Novinarji, ki si prizadevajo za čim bolj etično inmoralno nesporno novinarstvo, naj upoštevajonaslednja načela:• Načelo resničnosti: natančnost poročanjain pridobivanja informacij. Ključnega pomena jepreverjanje informacij.• Načelo pravičnosti: bistvenega pomena jenovinarjeva nepristranskost. Pojem nepristranskostivključuje:1. popolnost informacij: nobenapomembna in bistvena dejstva nesmejo biti izključena;2. pomembnost informacij;3. odkritosrčnost, iskrenost do bralca:brez namena zavajati bralca;4. neposrednost: novinarji ne smejoskrivati svojih mnenj za slabšalnimibesedami.• Načelo svobode: svoboda v novinarstvunajpogosteje pomeni takšne razmere, v katerih nistrankarskih pritiskov na novinarje in novinarskodelo. Po Lambethu je ena od večjih groženj tudi vsevečja odvisnost od virov informacij, s čimer novinarjiizgubljajo pomembno kritično razdaljo.• Načelo humanosti: novinar mora pomagatiosebam, ki potrebujejo pomoč. Ne sme povzročitinobene neposredne, namerne škode drugimosebam.• Načelo odgovorne svobode govora: greza odgovornost, ki jo imajo množični mediji dojavnosti. Novinarji kot tudi drugi medijski delavcinadzorujejo delo institucij v družbi.39

PRVI RADIJSKI KORAKI – Priročnik za romske novinarje in novinarke © 2004 Mirovni inštitut ter avtorji in avtoricein novinarke pa pri načelih novinarske etike, ki morajo biti glavno vodilo prinjihovem delu.Zaradi velike odgovornosti, ki jo imajo novinarji in novinarke do javnosti, morajo vedno znovapretresati vse okoliščine, ki bi bile lahko pomembne za razumevanje dogodkov innovinarskega poročanja.Vsaka medijska objava v sebi nosi potencial, da usodno obrne tok dogodkov za enega ali več(lahko tisoče ali milijone) vpletenih oziroma tako ali drugače prizadetih. Novinarskoporočanje lahko spravi ljudi ob službo, celo v zapor, lahko jih na takšen ali drugačen načinmočno zaznamuje… Lahko sproži široko javno razpravo o pomembnih temah in pospeši nujnespremembe politik ali oblikovanje ukrepov na različnih področjih.Tudi novinar/-ka male radijske postaje alikakšnega drugega manjšega medija lahkoodkrije pomembne in odmevne teme. Denimo, darazkrije, da lokalna tovarna izpušča odplakeneposredno v potok, ki teče mimo tovarne.Potok se izliva v manjšo reko, ki teče skozibližnje mesto in se nato izlije v večjo… Poročilov lokalnem časopisu ali na majhni radijskipostaji lahko zasledi novinar/-ka večjegamedija, ki doseže ljudi po vsej državi. Lahkogre po sledi »lokalne« zgodbe in morda odkrije,da strupene odplake iz lokalne tovarne ogrožajotudi širše območje. Poročanje bi v takemprimeru lahko neposredno prispevalo k hitremuukrepanju pristojnih in omejevanju škodljivihposledic. Karmen Erjavec in Zala Volčič:str. 80-1 MEDIJSKA PISMENOST.Svobodno novinarstvo je temeljnipogoj za obstoj demokracije. Novinarjiin mediji izpolnjujejo mnogo nalog:obveščajo občinstvo in nadzorujejooblast, zagotavljajo informiranost ogospodarstvu, seznanjajo občinstvo zneodkritimi dejstvi, z redniminformiranjem dokumentirajo čas, zrazvedrilom zagotavljajo pestrost inzadovoljujejo tudi potrebe po zabavnihvsebinah, so substitut zamedčloveške odnose, zagotavljajoprostor za javno predstavljanje idej,določajo pomembnost družbenih temitd.Društvo novinarjev Slovenije vsako leto podeljuje nagrade Bratstvo resnice. Kaj odlikujedobre novinarje in novinarke in kaj se ceni v novinarskem poklicu, lahko razberemo tudi izobrazložitev nagrad:NAGRADAZA IZSTOPAJOČE NOVINARSKE STVARITVE V MINULEM LETUALJANA JOCIF, Radio Slovenija (2004)Ni lahko biti novinar nacionalnega medija, dopisnik, ki mora biti v istem dnevu specialist začrne gradnje, prestrukturiranje gospodarskih panog in kazenski postopek ter potekmednarodnih kriminalističnih akcij. Zjutraj analitik gospodarskih gibanj ter sogovornikvrhunskega gospodarstvenika, popoldne pa sogovornik kmeta, katerega prihodnost jeogrožena zaradi hruševega ožiga. Takšno delo zahteva še dodatna osebna odrekanja, ki sože sicer malodane zaščitni znak tega poklica. Predanost, prizadevnost in verodostojnost zodzivnostjo vsak dan nagrajujejo že njeni poslušalci – torej tisti, ki vsak dan podeljujejonovinarske nagrade.40

PRVI RADIJSKI KORAKI – Priročnik za romske novinarje in novinarke © 2004 Mirovni inštitut ter avtorji in avtoriceKSENIJA HORVAT, TV Slovenija (2004)Na eni strani izvrstna voditeljica, na drugi strani pa izjemna novinarka z distanco do najboljkrutih dogodkov, ki prizadenejo človeštvo. Poročanje o vojni v Iraku, z jasno in prefinjenodistanco do visokopolitične igre s človeškimi življenji in usodami ter občutkom za človeka indružine, ki jih oddaljeni igralci tako radi spregledajo, jo uvršča med najboljše. Kvalitetnaanalitičnost, spoštovanje visokih etičnih novinarskih standardov, civilnodružbenaangažiranost in tudi kritičnost do lastne profesije so njene neprecenljive značilnosti, ki so seizkazale tudi pri delu v težavnih in nepredvidljivih razmerah, značilnih za vojna območja.ZLATKA STRGAR, Dnevnik (2004)»Novinar ni samo človek, ki sprašuje, ampak človek, ki ima sveto pravico, da sprašuje,« jezapisala sama. In dodala: »Toda – mar nimamo vsi te pravice?« Novinarstvo ni posebnozato, ker novinar lahko sprašuje, temveč zato, ker je njegovo delo spraševati in iskatiodgovore. Zastavljati vprašanja na najvišjih nivojih in najbolj izpostavljenim je en nivo.Spraševati in iskati odgovore v imenu tistih, ki tega ne zmorejo in znajo sami, jezapostavljena, a še kako pomembna vloga novinarja kot varuha človekovih pravic. Pišedoživeto, a hkrati z umirjeno novinarsko distanco, opozarja na pomembne anomalije v družbi.Strpnost dopušča nestrpnost, opozarja. Anomalij ne obsoja, temveč išče razloge zanje. In toje težka naloga, saj s tem razbija večinsko javno mnenje. In naloga novinarja ni, da poiščevečinsko javno mnenje in ga potencira. Nasprotno, novinar mora velikokrat razbiti prav tovečinsko javno mnenje.IRENA MAJCE, Radio Slovenija (2003)za izjemno poglobljeno, analitično spremljanje problematike Jedrske elektrarne Krško in z njopovezanih slovensko-hrvaških odnosov. Z odličnim poznavanjem vseh podrobnosti in ozadijcelotne jedrske problematike in še posebej dvostranskih meddržavnih odnosov je Irena Majceuspela kritično obravnavati politične igre v zakulisju, opozarjati na nevarnosti tako na eni kotna drugi strani in ves čas opozarjati na posledice zlasti glede jedrskih odpadkov. Sogovornikev oddajah Studio ob 17–ih je znala postaviti pred zid, iz ust politikov in strokovnjakov pa jeizvlekla marsikaj takega, kar ji ne bi uspelo, če ne bi bila tako dobro seznanjena s toproblematiko. Pripravila je tudi vrsto pronicljivih komentarjev in marsikdo je z njeno pomočjospoznal ozadja in alternativno dogajanje v zvezi z Jedrsko elektrarno Krško.DEBITANTSKA NAGRADA ZA DOSEŽKE MLADIH NOVINARJEV,KI SO V POKLICU MANJ KOT PET LET:BORUT MEKINA, Večer (2004)Težko je verjeti, da kot novinar deluje šele dobro leto – zbirka in kakovost njegovihprispevkov sta namreč za tako kratko obdobje prav osupljiva. Suvereno, a zato netendenciozno, bralcem pripoveduje o pomembnih družbenih temah in tudi o temah, ki so pokrivici odrinjene na obrobje. V svojih novinarskih prispevkih se poznavalsko in poglobljenoukvarja z nacionalnostjo in nacionalizmi, nestrpnostjo, pri čemer je rahločuten, zavedajoč semoči novinarskega peresa. Med prvimi je znal osvetlili problem izbrisanih, izpostavitičlovekove pravice in pravico do dostojanstva. Bralcu svojih vrednostnih sodb ne vsiljuje,temveč svoja stališča razloži, sooči s pogledi poznavalcev ter zgodovinskimi primerjavami. Jenovinar stare šole, novinar, ki se v enaindvajsetem stoletju zaveda, da je novinar varuhčlovekovih pravic.STAŠA KOZMI, TV Slovenija (2004)Morda je njen novinarski pristop res bolj eksploziven, na prvi pogled celo tendenciozen.Morda se na prvi pogled lahko gledalcu zazdi, da njen način dela presega konzervativneokvire, ki se jih nedvomno mora držati javna televizija. Vendar ni tako. Ko gre za osebnezgodbe slehernika, ki v sistemu, v katerem prevejani posamezniki trgujejo s človekovimibolečinami in iščejo svoje dobičke prav pri ljudeh v stiski, postane nemočna žrtev, bidrugačen pristop dejansko ne prikazal dimenzij problema. Hladen in racionalen pristop bi41

PRVI RADIJSKI KORAKI – Priročnik za romske novinarje in novinarke © 2004 Mirovni inštitut ter avtorji in avtoricezabrisal grozljivo sliko posledic, ki jih za sabo puščajo nekateri trgovci z novci. Marsikaterinovinar bi v nadaljevanju naredil napako in poskušal iz osebnih zgodb narediti celotno sliko.Tega nikoli ne naredi: ne posplošuje, ne išče krivca s črno-belo lupo.DAMIJAN TOPLAK, Večer (2003)Čeprav je Damijan Toplak poklicni novinar manj kot dve leti, sodi med novinarje, ki strokovnoin pogumno razkrivajo vse tiste kapitalske povezave in dogajanja v gospodarstvu, ki bi očemjavnosti sicer ostali prikriti. Bralcem Večera bodo še dolgo ostali v spominu njegovi članki inkomentarji o pivovarski vojni, pooblaščenih investicijskih družbah, velikih delničarjih, ki kdajpa kdaj "pohodijo" male, kadrovanju in številnih drugih gospodarskih in širših temah. Ssvojimi članki je Toplak odpiral teme, ki so kasneje odmevale in dobile svoj epilog v najširšijavnosti. A tega ni počel senzacionalistično, temveč strokovno, zanj niso značilnanamigovanja, temveč podatki pridobljeni iz več virov. Pri novinarskem delu mu resnicapomeni najvišjo vrednoto, vodi pa ga prepričanje, da ima javnost pravico izvedeti zgolj insamo resnico.TADEJA LAMPRET, Dnevnik (2003)Tadeja Lampret, ki za časopis Dnevnik poroča o zdravstvu in zdravju, se je v zadnjih nekajletih povzpela v vrh kroga novinarjev, ki raziskujejo dogodke izza bolnišničnih zidov ter vzakulisju zdravstvenih ambulant. Občutljivo področje, ki poleg klasičnih novinarskih vrlinzahteva tudi veliko mero tankočutnosti, je bralcem uspela približati na razumljiv in zanimivnačin, ne da bi pri tem prešla v senzacionalizem. Njeno delo v preteklem letu sozaznamovale afera s celjsko bolnišnico, spor med ministrom Dušanom Kebrom in FrancemKoširjem ter afera eritropoetin, o katerih je poročala analitično in kritično. Njeno pisanje, kitemelji na odličnem poznavanju zdravstvene problematike, odlikujejo zanesljivost informacij,pronicljivost, prepričljivost ter sposobnost, da zna iz pogosto zapletenih in nasprotujočih sidogajanj izluščiti tisto, kar bralce najbolj zanima. KODEKS NOVINARSKE ETIKE Novinarji in novinarke po vsem svetu so zavezani profesionalnim standardom, ki sozapisani v kodeksih novinarske etike. Kodeksi se sicer (zaradi kulturnih in drugih razlik) vnekaterih podrobnostih razlikujejo, vsi pa na podoben način opredeljujejo odgovornostnovinarjev in novinark do javnosti in morajo biti novinarjem in novinarkam glavno vodilo prinjihovem delu.Za novinarje in novinarke v Sloveniji velja Kodeks novinarjev Slovenije, ki ga je leta2002 sprejelo Društvo novinarjev.Spoštovanje profesionalnih pravil novinarstva v Sloveniji nadzoruje Novinarsko častnorazsodišče (NČR; glej www.razsodisce.org), skupni devetčlanski organ Društva novinarjevSlovenije in Sindikata novinarjev Slovenije. Vsi člani in članice NČR so novinarji in novinarke.Prihajajo iz vseh največjih medijev in še nekaj manjših, imenovani so za obdobje štirih let.Razsodišče sprejema pritožbe v zvezi z novinarskim delom oziroma z medijskimi vsebinami.Nanj se lahko pritoži vsak, ki meni, da je novinar/-ka pri svojem delu kršil/-a Kodeksnovinarjev Slovenije, in skuša s pritožbo zaščititi svoje pravice in/ali doseči boljše ravnanjenovinarjev in novinark v prihodnje.42

PRVI RADIJSKI KORAKI – Priročnik za romske novinarje in novinarke © 2004 Mirovni inštitut ter avtorji in avtoriceČlani in članice NČR presojajo, ali so pritožbe utemeljene ali ne – oblikujejo mnenje o tem,ali je novinar/-ka ravnal/-a v nasprotju s profesionalnimi standardi in prekršil/-a kodeksnovinarske etike. Razsodba je objavljena na spletnih straneh NČR in povzeta v medijih, ki seodločijo za objavo. Medija, ki je objavil sporne vsebine (tiste, za katere NČR presodi, da sobile v nasprotju s Kodeksom novinarjev Slovenije), formalno sicer nič ne zavezuje, da objavirazsodbo NČR, bi pa bila ne-objava zelo slab signal o odgovornosti medija do javnosti.KODEKS NOVINARJEV SLOVENIJEPreambulaPrvo vodilo dela novinarjev je pravica javnosti do čim boljše informiranosti.Obveščenost javnosti je temelj delovanja sodobnih družb in je pogoj za delovanjedemokratičnega sistema. Da bi zagotovili pravico javnosti do obveščenosti, morajonovinarji vedno braniti načela svobode zbiranja in objavljanja informacij in pravicodo izražanja mnenj. Novinarji so dolžni predstavljati celovito sliko dogodkov insvoje delo, ob spoštovanju pravic drugih, opravljati natančno in vestno.Takšno delo je temelj verodostojnosti novinarjev.Kodeks velja za besedilo, fotografijo, sliko in zvok.Novinarsko delo1. Novinar mora preverjati točnost zbranih informacij in biti previden, da se izognenapakam. Svoje napake - četudi nenamerne - mora priznati in popraviti.2. Novinar mora pri objavljanju informacij, ki vsebujejo hude obtožbe, poskušati hkratipridobiti odziv tistih, ki jih te informacije zadevajo.3. Ko novinar objavlja nepotrjene informacije ali ugibanja, mora na to opozoriti.4. Novinar mora, kadar je le mogoče, navesti vir informacije. Javnost ima pravico poznativir informacije, da bi lahko ocenila njen pomen in verodostojnost. Če sicer ni mogočepridobiti informacije, se novinar lahko dogovori o anonimnosti vira.5. Novinar sme zavrniti pričanje in razkritje vira informacij.6. Novinar se mora izogibati plačevanju informacij in biti previden pri tistih, ki v zamenoza informacije pričakujejo denar ali ugodnosti.7. Novinar ne sme zamolčati pomembnih informacij, ki jih je zbral, ali ponarejatidokumentov.8. Montaža, napovedi, naslovi in podnapisi ne smejo ponarejati vsebine. Primerno morabiti označena tudi simbolna ali arhivska slika.9. Plagiati so nedopustni.10. Novinar se mora izogibati nedovoljenim načinom zbiranja podatkov. Če informacij, kiso za javnost izrednega pomena, ni mogoče pridobiti drugače, mora svoje ravnanje inrazloge zanj predstaviti javnosti.11. Novinar mora ločiti informacije od komentarjev. Razlika med poročilom o dejstvih inkomentarjem mora biti jasno razvidna.12. Če je novinar vpleten v dogodke, o katerih poroča, mora to razkriti oziroma se kotnovinar izločiti.43

PRVI RADIJSKI KORAKI – Priročnik za romske novinarje in novinarke © 2004 Mirovni inštitut ter avtorji in avtoriceKonflikti interesov13. Prepletanje ali združevanje novinarskih in oglaševalskih besedil ter opravil nidopustno.14. Oglasna sporočila, plačane objave in oglasi morajo biti razpoznavno in nedvoumnoločeni od novinarskih besedil. Če bi utegnil obstajati kakršenkoli dvom, mora bitinedvoumno označeno, da gre za oglas. Hibridi med oglaševalskimi in novinarskimivsebinami so nedopustni.15. Novinar se mora izogibati situacijam, ki bi lahko privedle do konflikta interesov,dejanskega ali navideznega, s katerim bi lahko kompromitiral svoje dobro ime oziromanovinarsko skupnost.16. Da bi se novinar izognil dejanskim ali navideznim konfliktom interesov, se moraodreči darilom, uslugam ali nagradam in se izogibati brezplačnim potovanjem in drugimugodnostim, dodatnim zaposlitvam, delu v politiki, državnih uradih ali drugih javnihinstitucijah, če bi to lahko zmanjšalo njegovo verodostojnost ali verodostojnostnovinarske skupnosti.17. Novinar ne sme zlorabljati informacij o finančnih dogodkih, ki jih dobi pri svojemprofesionalnem delu, za osebne interese. Če trguje z vrednostnimi papirji, o katerihporoča, mora to razkriti javnosti.18. Novinar je dolžan zavrniti ugodnosti, ki jih ponujajo oglaševalci ali interesne skupine,in se upreti poskusom, da bi vplivali na njegovo poročanje.19. Morebitne neizogibne konflikte interesov mora razkriti javnosti ali se kot novinar izporočanja in komentiranja izločiti.Splošne etične norme20. Novinar spoštuje pravico posameznika do zasebnosti in se izogibasenzacionalističnemu in neupravičenemu razkrivanju njegove zasebnosti v javnosti.Poseg v posameznikovo zasebnost je dovoljen le, če za to obstaja javni interes. Priporočanju o javnih osebnostih in tistih, ki želijo dobiti moč in vpliv ter vzbujati pozornost,je pravica javnosti do obveščenosti širša. Novinar se mora zavedati, da lahko z zbiranjemter objavo informacij in fotografij škodi posameznikom, ki niso vajeni medijske in javnepozornosti.21. Ko novinar poroča s področja pravosodja, upošteva, da nihče ni kriv, dokler nipravnomočno obsojen. Novinar mora biti pazljiv pri omembi imen in objavi slik storilcev,žrtev ter njihovih svojcev v poročilih o nesrečah in predkazenskih postopkih.22. Posebno obzirnost mora pokazati pri zbiranju informacij, poročanju in objavi fotografijter prenašanju izjav o otrocih in mladoletnikih, tistih, ki jih je doletela nesreča alidružinska tragedija, osebah z motnjami v telesnem ali duševnem razvoju ter drugih hujeprizadetih ali bolnih.23. Novinar se mora izogibati rasnim, spolnim, starostnim, verskim, etničnim ingeografskim stereotipom in stereotipom, povezanim s spolnimi nagnjenji, invalidnostjo,fizičnim videzom in socialnim položajem. Diskriminacija zaradi spola, pripadnosti etnični,verski, socialni ali narodni skupnosti, žalitev verskih čustev in običajev ter netenjemednacionalnih trenj niso dopustni.Pravice novinarjev in razmerja do javnosti24. Novinar ima pravico zavrniti delo, ki je v nasprotju s tem kodeksom ali njegovimprepričanjem.44

PRVI RADIJSKI KORAKI – Priročnik za romske novinarje in novinarke © 2004 Mirovni inštitut ter avtorji in avtorice25. Nihče ne sme brez soglasja novinarja pomensko spremeniti ali predelati njegovegaizdelka. Novinar ima pravico podpisovati prispevke. Ni ga mogoče podpisovati breznjegove vednosti ali proti njegovi volji.26. Novinar se je zavezan odzvati vabilu na razpravo Častnega razsodišča in moraupoštevati njegove razsodbe. Glede svojega profesionalnega ravnanja kot pristojnopriznava zgolj sodbo svojih poklicnih kolegov.27. Novinar je dolžan upoštevati enaka merila, kot jih sam zahteva od drugih.Kodeks je bil sprejet 10. oktobra 2002 v Izoli.Tudi mreža romskih medijev v srednji, vzhodni in jugovzhodni Evropi Rrommedia.net jesprejela etični kodeks, ki opredeljuje glavne smernice novinarskega dela. V mrežo jevključena tudi produkcija ROMIC iz Murske Sobote, zato so vsi njeni sodelavci insodelavke zavezani tudi temu zapisu temeljnih etičnih načel.KODEKS MREŽE RROMMEDIA.NETMi, novinarji medijske mreže Rrommedia.net, se zavedamo procesov transformacije vdržavah, kjer deluje naša mreža, in v naših državah, na področju demokratizacije. Zavedamose, da tudi mi nosimo odgovornost za prihodnost vseh evropskih narodov, tudi Romov. Zzavestjo o naši vlogi oblikovalcev javnega mnenja člani Rrommedia.net sprejemamonaslednji kodeks, ki temelji na sprejeti izjavi o poslanstvu Rrommedia.net.Odgovornosti novinarja1. Poročanje mora biti trdno utemeljeno na dejstvih, podprtih z dokazi: praviloma bi moralavsaj dva vira potrditi informacijo, preden je objavljena. Točnost je pogosto več kot vprašanjepravilnosti dejstev. Da bi se približali resnici o temi poročanja oziroma opisovanja, je trebapretehtati vse pomembne informacije.2. Točnost je bolj pomembna kot hitrost, posebej ko gre za varnost človeških življenj.3. Sporne informacije morajo biti pripisane njihovemu viru.4. Če novinarju ali novinarki zakonske ali druge omejitve preprečujejo objavo informacij,mora biti javnost seznanjena s tem, da informacij ne more objaviti.5. Novinarji in novinarke si morajo prizadevati za nepristranskost poročanja in zagotoviti, daniso spregledana nobena pomembna razmišljanja ali mnenja. Kadar je nemogoče dobitiinformacije, mnenja ali poglede od katerega od vpletenih v dogajanje, mora novinar/-ka s temseznaniti občinstvo. Prav tako je treba pojasniti, kadar kdo od vpletenih zavrne sodelovanje.6. Če so sogovorniki v intervjujih žaljivi ali uporabljajo žaljiv jezik, jih morajo novinarji resnopozvati k drugačnemu pristopu.7. Kadar je bila – iz katerega koli razloga – posredovana napačna informacija, mora medijpopraviti napako, takoj ko je mogoče. Če se je napačna informacija nanašala na osebo aliorganizacijo, je morda primerno tudi opravičilo.8. Arhivsko gradivo je treba jasno označiti kot tako, da ne bi zavajali občinstva.45

PRVI RADIJSKI KORAKI – Priročnik za romske novinarje in novinarke © 2004 Mirovni inštitut ter avtorji in avtoriceZa poštenost9. Uredniki in urednice ter novinarji in novinarke morajo zagotoviti, da so novice (informacijeo dejstvih) jasno ločene od mnenj.10. Novinarji in novinarke morajo zagotoviti, da je v spornih zadevah mogoče slišati karnajširši razpon pogledov in mnenj.11. Novinarji in novinarke imajo dolžnost, da izzivajo tiste, ki zagovarjajo kakršno kolizanikanje človekovih pravic ali diskriminacijo katere koli vrste proti kateri koli skupini.12. Novinarji in novinarke imajo dolžnost, da ščitijo svoje vire informacij.13. Novinarji in novinarke morajo spoštovati obljube, ki jih dajo svojim virom. Če je virposredoval informacije »off the record«, na tak način pridobljene informacije ne smejo bitipripisane ali uporabljene na tak način, da bi bilo mogoče prepoznati vir.Za integriteto14. Uredniki in urednice ter novinarji in novinarke ne smejo biti aktivni člani in članicepolitičnih strank, kot tudi ne smejo izvajati kampanje ali zastopati drugih interesnih skupin,naj bodo komercialne, verske ali imajo kateri koli drugi namen.15. Novinarji in novinarke se morajo izločiti iz poročanja o ljudeh ali organizacijah, s katerimiso sami povezani. Če ima vodstvo ali lastnik oziroma lastnica medija kakršne koli povezave skaterimi koli osebami ali organizacijami, ki so predmet poročanja, je to treba v poročanjujasno izpostaviti.16. Novinarji in novinarke ne smejo sprejemati denarja, kakršnih koli daril ali uslug od katerekoli osebe ali organizacije, ki bi se lahko pojavila v informativnih in drugih programih.17. Novinarji in novinarke ne smejo zlorabljati svojih položajev za kakršne koli osebne koristi.18. Kadar so ponujena organizirana potovanja, je potrebna previdnost. Plačnik (komercialniali kateri koli drugi) ne sme imeti besede pri tem, kateri novinar ali novinarka je poslan/-a nitipri tem, kako poroča, niti pri tem, ali sploh poroča ali ne.Uredniška neodvisnost19. Uredniki in urednice ter novinarke in novinarji ne smejo biti aktivni člani in članicepolitičnih strank niti ne smejo imeti nobenih javnih povezav z njimi.20. Uredniki in urednice morajo ohraniti popoln uredniški nadzor, tako nad vsebino kot nadkontekstom informativnih programov. Nihče ne sme postavljati pogojev za sodelovanje.21. Uredniki in urednice ter novinarji in novinarke morajo biti odprti in pošteni do občinstva inmorajo zagotoviti, da se občinstvo zaveda kakršnih koli pomembnih okoliščin, povezanih sprogramom. Če politik ali političarka zavrne sodelovanje v večstranski debati iz katerega kolirazloga, se lahko načrtovano oddajo še vedno izvede, vendar je treba pojasniti odsotnostposameznih vpletenih.22. Uredniki in urednice ter novinarji in novinarke morajo biti odprti in pošteni do vsehvpletenih in zagotoviti, da so razumljive okoliščine in kontekst njihove vpletenosti. Če jegradivo treba obdelati, preden gre v eter, je treba posvetiti veliko skrb temu, da so vsi poglediustrezno predstavljeni. Kljub temu pa vpleteni nimajo pravice narekovati, kako je lahkomaterial obdelan in predstavljen.23. Politični programi, naj bodo zakupljeni ali predvajani brezplačno, morajo biti zelo omejeni,pošteno predvajani in jasno prepoznavni.46

PRVI RADIJSKI KORAKI – Priročnik za romske novinarje in novinarke © 2004 Mirovni inštitut ter avtorji in avtorice24. Če so bili zakupljeni termini za politični program, mora biti ta jasno označen in najavljenkot tak. To se nanaša na vse oblike programov, plačanih s strani političnih strank, politikov alikaterih koli posebnih interesnih skupin, vključno s komercialnimi organizacijami.25. Člani Rrommedia.net bi morali biti združeni v prizadevanjih, da se postavijo po robupritiskom vlade, političnih strank ali katerih koli drugih posebnih interesnih skupin, tudi tistih skomercialnimi interesi.26. Člani Rrommedia.net se morajo upreti poskusom vlad, da bi preprečile medijskimorganizacijam pokrivanje dogodkov in tem z utemeljitvijo, da bi lahko poročanje ogrozilonacionalni interes, glede na to, da interes katere koli trenutne vlade ni nujno isti kotnacionalni interes.27. Cenzura je izrecno ustavno prepovedana in uredniki in urednice ter novinarji in novinarkese morajo v normalnih časih upreti vsem poskusom vmešavanja v njihovo delo.28. Člani Rrommedia.net so najprej odgovorni svoji skupnosti in svojemu občinstvu. Bolj koso odgovorni, manj so predmet vmešavanja.Raznovrstnost in način prikazovanja29. Člani Rrommedia.net imajo posebno odgovornost za krepitev strpnosti med različnimiskupinami Romov, z zagotavljanjem izobraževanja o kulturi, jeziku, zgodovini in civilizacijiRomov, in za zagotavljanje vsebin v romskem jeziku.30. Člani Rrommedia.net imajo posebno odgovornost do neromske družbe. Ko poročajo oraznovrstnosti, rasizmu, verski nestrpnosti in drugih oblikah diskriminacije, morajo bitiresnicoljubni, poročati nepristransko in krepiti medetnično razumevanje.31. Člani Rrommedia.net morajo uresničevati prepoved vseh oblik diskriminacije, vključno stisto, ki temelji na etičnem poreklu, veri, političnem ozadju, spolu, spolni usmeritvi in psihičniali fizični invalidnosti.32. Člani Rrommedia.net se morajo v poročanju izogibati stereotipom ali predsodkom dokatere koli skupine in morajo odločno izzivati takšne stereotipe, če jih drugi izražajo vintervjujih, diskusijah ali v neromskih medijih.33. Člani Rrommedia.net se morajo izogibati slabšalnemu jeziku v vseh programih.Terminologija in jezik ne smeta biti žaljiva do vpletenih posameznikov ali skupin.34. Če so bili slabšalni pridevniki ali oznake uporabljeni s strani vira ali v izjavi, morajoustvarjalci in ustvarjalke programa resno razmisliti, ali bi gradivo objavili. Če so taki delibistveni za poročilo, morajo biti pripisani viru.35. Etnično poreklo ali katera koli druga skupinska oznaka bi morala biti omenjena le takrat,kadar je bistvena za poročilo; zelo redko je bistvena takrat, ko gre za poročanje o običajnemkriminalu.36. Člani Rrommedia.net bi morali biti zelo natančni pri imenovanju skupin, ki so zagrešilekriminalna dejanja; paziti morajo, da ne enačijo naroda, etnične ali katere koli druge skupinez dejanji posameznih delov skupnosti.37. Člani Rrommedia.net bi se morali izogibati uporabi pridevnikov ali prislovov, ko opisujejokatero koli skupino ali organizacijo, ker vsak tako uporabljen izraz implicira nekakšno sodbo.38. Člani Rrommedia.net bi morali omogočati razumno pravico do odgovora prizadetimskupinam, tudi kadar se odgovor nanaša na objavljene izjave koga, ki ni član osebja postaje.39. Člani Rrommedia.net ne bi smeli enačiti države niti z narodom niti z religijo.40. Člani Rrommedia.net, uredniki in urednice ter novinarji in novinarke, morajo v vsehprogramih zagotavljati poštenost in enako obravnavo vseh skupin in delov v družbi.47

PRVI RADIJSKI KORAKI – Priročnik za romske novinarje in novinarke © 2004 Mirovni inštitut ter avtorji in avtoriceRomski mediji in skupnost41. Člani Rrommedia.net imajo posebno odgovornost, da informirajo o vseh vprašanjih,pomembnih za Rome na evropski ravni.42. Dolžnost članov Rrommedia.net je, da artikulirajo interese in težave Romov in jihpredstavijo večinskim skupnostim in medijem.43. Člani Rrommedia.net bi morali biti dejavni pri zagovorništvu v zvezi z romskimi vprašanji.44. Člani Rrommedia.net, posebej skupnostni mediji, bi morali posvečati posebno pozornosttežavam in pozitivnim premikom v njihovih skupnostih.45. Člani Rrommedia.net bi morali biti odprti in dostopni vsem članom in članicam romske,pa tudi drugih skupnosti.46. Člani Rrommedia.net imajo dolžnost, da sprožajo in izvajajo dejavnosti, ki izhajajo izromske skupnosti in so usmerjene v reševanje njenih težav.47. Komercialni interesi članov Rrommedia.net ne bi smeli ogroziti vloge, ki jo imajo mediji vodnosu do romske skupnosti.str. 111-2Melita Poler: NOVINARSKA ETIKALaitila je v raziskavi 28 evropskih kodeksov novinarskeetike odgovornost do javnosti razdelil na štiri skupine:Resničnost informacij:- resničnost, poštenost in točnost informacij,- tehtnost informacij,- raznolikost in mnoštvo informacij,- objektivnost informacij,- preverjanje dejstev in virov,- popravki napak,- objava stališč tiskovnega sveta oz. častnegarazsodišča.Jasnost in nedvoumnost informacij:- ločevanje dejstev in mnenj,- ločevanje oglasov in novinarskih vsebin,- prepoved selekcioniranja in popačenja;- skladnost naslova z besedilom.Obramba pravic javnosti:- odnos »psa čuvaja« do oblasti,- svoboda izražanja, govora, mnenja in kritike,- pravica javnosti, da izraža mnenja.Odgovornost novinarjev kot ustvarjalcev javnegamnenja:- novinarjeva odgovornost za vse, kar poroča,- prepoved rasnega, etničnega in narodnostnegarazlikovanja,-.prepoved verskega in drugega razlikovanja,- spoštovanje dobrega okusa v izražanju,- spoštovanje skupnih vrednot,- prepoved poveličevanja ali spodbujanja zločinov innasilja,- spoštovanje do drugih držav in narodov.Kotor, september 200448

PRVI RADIJSKI KORAKI – Priročnik za romske novinarje in novinarke © 2004 Mirovni inštitut ter avtorji in avtoriceINFORMACIJE in VIRINovinarke in novinarji v imenu javnosti zastavljajo vprašanja, zanjo zbirajoinformacije, jih organizirajo in posredujejo. Nosilna novinarska tehnika jespraševanje in osnovno orodje vprašanje. Informacije, ki jih novinarke in novinarjisporočajo javnosti, morajo biti preverjene in točne, poročanje mora biti temeljito,uravnoteženo in pošteno ter v skladu s še drugimi načeli novinarske etike. Mednjimi je tudi načelo zaščite vira informacij.NALOGA NOVINARK IN NOVINARJEV JE, DA SE ČIM BOLJE PRIPRAVIJONA POKRIVANJE DOGODKOV IN TEM, POIŠČEJO ČIM VEČ INFORMACIJ,JIH PREVERIJO PRI VEČ VIRIH, SPOZNAJO ČIM ŠIRŠO SLIKOIN JO TUDI DOBRO PREDSTAVIJO.Novinarji in novinarkeiščejo odgovore navprašanja:str. 23Manca Košir:NASTAVKI ZA TEORIJONOVINARSKIH VRSTKaj je novica? KDO? KAJ? KJE? KDAJ? KAKO? ZAKAJ?Novica je ena od bistvenihlastnosti vsake informacije.Je pričakovano alinepričakovano dejstvo, kotna primer človek, pojav,stanje, dogodek, problem, kidobi z objavo v medijih pravipomen. Da bi bila informacijaobjavljena, potrebuje novodejstvo, da bi se razlikovalain identificirala od drugih,prejšnjih informacij. Novicamora informirati bralca onečem novem. Novica je zanaslovnika vse, česar nepozna, o čemer še ni bilobveščen ali ni bil obveščenna tak način. Najpomembnejša tehnika iskanja informacij jepogovor, ki je lahko opravljen osebno ali po telefonu;nekatere informacije je mogoče pridobiti tudi poelektronski pošti.str. 8349Osnovni načini zbiranjainformacij v novinarstvu: RAZISKOVANJE PISNIHin DRUGIH VIROV, OPAZOVANJE in POGOVOR.Karmen Erjavec in Zala Volčič:MEDIJSKA PISMENOSTRaziskovalni postopek se začne spreverjanjem virov informacij in podatkov.S pomočjo pridobljenih informacij na podlagiintervjujev, prič dogodka, informacij iz arhivov,knjižnic, strokovnjakov ter rekonstrukcijedogodka na kraju samem novinar razširiosnovne informacije in postavi hipotezo o potekudogodka.S ponovnimi intervjuji novinar preverihipotezo in jo potrdi, ovrže ali preoblikuje.Novinar glede na zaključke raziskovanja,odvisne spremenljivke (družba, ciljno občinstvo,medij, funkcije, novinarske samorefleksije,aktualnosti/periodičnosti, žanra) in kriterijetočnosti, raznolikosti, preglednosti, stvarnosti,uravnoteženosti in razumljivosti oblikuje innapiše novinarski prispevek tako, da ustrezadejanskemu stanju.

PRVI RADIJSKI KORAKI – Priročnik za romske novinarje in novinarke © 2004 Mirovni inštitut ter avtorji in avtoricestr. 89Karmen Erjavec in Zala Volčič:MEDIJSKA PISMENOST.Novinarsko delo zahteva izbiro informacijpri vseh korakih novinarskega dela.(K)riterija pomembnosti ne smemoobravnavati izolirano, ampak vedno vodnosu do česa drugega. Kajti vsebina ninikoli pomembna sama po sebi, ampakvedno v odnosu do na primer potreb in željobčinstva, namena oziroma cilja sporočanja,funkcij, ki jih želi medij uresničiti itd. Ker sta čas in prostor zanovinarske prispevke omejena, jetreba pridobljene informacijerazvrstiti po pomembnosti in drugihmerilih, odločilnih za izbiro tistihinformacij, ki bodo vključene vprispevke in oddaje.Pomembno je tudi, kako bodoinformacije posredovane: v oblikikratke vesti, v napovedi prispevka, vprispevku ali oddaji, kot posneteksogovornikovih besed (v obliki izjave) ali kot novinarjev povzetek… Poslušalci in poslušalketudi opazijo, ali je novica umeščena na začetek ali na konec informativne oddaje, ali ji jenamenjenih nekaj sekund ali daljši prispevek, ali je pred njo posebno ločilo ali ne…OD TEGA, KAKO SO INFORMACIJE IZBRANE IN RAZVRŠČENE ZAPOSREDOVANJE V PROGRAMU, JE V VELIKI MERI ODVISNO, KAKO JIHPOSLUŠALKE IN POSLUŠALCI RAZUMEJO - TAKO V POSAMEZNIH PRISPEVKIHKOT PRI UMESTITVI V ŠIRŠI PROGRAM.Pri izbiri načina podajanja informacij jetreba vedno upoštevati, da imajoposlušalci in poslušalke pravic o vedeti,kdaj novinarji in novinarke poročajo odejstvih in kdaj dejstva komentirajo. VIRI PODATKOV Treba je ločevati novinarskezvrsti; če novinar/-ka hočeposredovati mnenje, ki si ga jeustvaril/-a na podlagi svojega delain razmislekov, mora informacijeorganizirati in podajati drugače kotv žanrih, ki so namenjeninekomentiranemu prenosuinformacij.Brez pogovorov, klicanja naokrog, prebiranja gradiv in dokumentov, kritičnega vrednotenjain preverjanja podatkov, izkušanja dogajanja in razmer v živo... ni dobrega novinarstva. Priiskanju konkretnih informacij hitro postanejasno, kako pomembno je imeti in vzdrževatiBAZO VIROV PODATKOV - v lokalnihskupnostih, podjetjih, državnih institucijah,nevladnih organizacijah… Novinarke in novinarjisistematično zbirajo in si zapisujejo telefonskeštevilke, naslove elektronske pošte in drugepodatke, ki omogočajo hitro stopiti v stik zljudmi ali najti informacije v »neživih virih« -mapah, arhivih, knjižnicah, zbirkah, imenikih…str. 37Dušan Đurič:NOVINARSKA DELAVNICADa bi pisal resnico, novinarju nezadostuje samo pripravljenost, da jopošteno pove. Mora biti tudisposoben, da jo odkrije in sporoči.To je toliko težje, ker so viriinformacij pogosto tudi viridezinformacij.50

PRVI RADIJSKI KORAKI – Priročnik za romske novinarje in novinarke © 2004 Mirovni inštitut ter avtorji in avtoricestr. 97Karmen Erjavec in Zala Volčič:MEDIJSKA PISMENOSTPoznamo dve vrsti virov: neposredne aliprimarne in posredne ali sekundarne.Od primarnih virov dobi novinar sam inneposredno informacije, običajno z intervjujemin/ali z navzočnostjo na kraju dogodka.O sekundarnih virih informacij govorimo takrat,ko novinar pridobi informacije iz že objavljenihspoznanj drugih, tj. v raznih arhivih, knjigah,statistikah, beležkah, agencijskih prispevkihitd.Načeloma velja, da je vse, kar vir povenovinarki ali novinarju, lahko uporabljenov prispevku, razen če vir vnaprej nakaže,da gre za zaupne podatke.str. 15Karmen Erjavec in Zala Volčič:MEDIJSKA PISMENOST.Novinarji so odgovorni virom informacijpri:- pridobivanju in predstavitvi informacij(uporaba poštenih virov in sredstev priizbiranju informacij; spoštovanje avtorskihpravic in pravil navajanja; spoštovanjeembarga; pravica vira, da preveripravilnost informacije; prepovedobrekovanja, klevetanja, neutemeljenegaobtoževanja; pravica do odgovora) in- zagotovitvi integritete virov(spoštovanje zasebnosti; poklicnamolčečnost; posebna pozornost priporočanju o zločinih, nesrečah inpodobnem; domnevna nedolžnost).ANONIMNOST VIRA oziroma pridobivanje informacij »OFF THE RECORD«POMENI, DA NOVINARKA ALI NOVINAR NE SME RAZKRITI IMENA, PRIIMKAALI KATERIH KOLI DRUGIH PODATKOV, KI BI LAHKO IZDALI, KDO JE VIR.Objavljanje prispevkov na podlagi anonimnih virov ni zaželeno in mora biti le izjema, ne papravilo. Najprej je treba poskusiti prepričati vir, da stopi iz anonimnosti. Če to ne gre (če biga, na primer, razkritje lahko resno ogrozilo), razkritje informacij pa je v javnem interesu,je anonimnost sprejemljiva.V trenutku, ko novinarka ali novinarviru zagotovi anonimnost, sklene zvirom nekakšen »pakt«, ki je zapisantudi v kodeksu novinarske etike:novinar ščiti svoje vire informacij.Če vir ne pristane na javno razkritjesvoje identitete, se mora novinar/-ka šebolj kot sicer potruditi, da informacijepreveri in nadgradi z nadaljnjimpoizvedovanjem in preiskovanjem.str. 61Tomaž Perovič in Špela Šipek:TV NOVICEV novinarskih hišah pogosto ločimo med slabimi in dobrimi poročevalci po tem, ali imajodobre ali slabe informatorje. Dobri informatorji so tisti, ki novinarjem pripovedujejo odogodkih, ki jih drugi poročevalci niso opazili ali za njih ne vedo. (…) Poleg informatorjev jeizredno pomembno, da ima vsak novinar še druge lastne vire informacij, pri katerih lahkoinformacije, ki jih dobi od enega izmed svojih virov, preveri. Vsak dober poročevalec ima takokrog strokovnjakov s področja, ki ga pokriva, ki mu lahko pomagajo pri pravilnem oblikovanjuporočil in pri dajanju dodatnih informacij.51

PRVI RADIJSKI KORAKI – Priročnik za romske novinarje in novinarke © 2004 Mirovni inštitut ter avtorji in avtoricestr. 199Mitchell Stephens:BROADCAST NEWSEMBARGOViri včasih posredujejo novinarjeminformacije, preden naj bi se pojavile vjavnosti. Pričakujejo, da bodo novinarjiinformacije zadržali do dogovorjenegačasa objave. Prek tiskovnih agencij soinformacije pogosto posredovane natak način. Vsak novinar, ki prekrši takdogovor, tvega, da bo izgubil vire in sinakopal jezo drugih novinarjev. Tegase preprosto ne počne. PISNI VIRILe malo stvari, o katerih bi poročali kotnovinarji in novinarke, se zgodi brez vsakihzapisov. Praviloma je mogoče izbrskatidokumente, ki osvetlijo večino tem. Predlogi,študije, preiskave, poročila, okrožnice,kartoteke… se morda skrivajo podnepredvidljivimi naslovi in se jih ne da najti vprvem poskusu, vendar pa najverjetnejeobstajajo in je z vztrajnostjo mogoče priti donjih. Izhajati je treba iz misli, da dokumentnajverjetneje obstaja, le izbrskati ga je treba.Nekateri novinarji in novinarke včasih za to, da bi informacije objavili prvi, žrtvujejo svojodoslednost pri preverjanju informacij, pri zagotavljanju stališč vseh vpletenih itn. To lahkoresno ogrozi verodostojnost medija, predvsem pa odgovornost novinarjev in novinark dojavnosti. Preverjanje in verodostojnost informacij morata imeti prednost pred hitrostjopri objavljanju.Direktorica Urada za razvoj šolstva RS Andreja Barle Lakota (med novinarsko delavnico v Ljubljani)odgovarja na vprašanja Robertine Ratko, Elvisa Amitija in Demjena Šarkezija52

PRVI RADIJSKI KORAKI – Priročnik za romske novinarje in novinarke © 2004 Mirovni inštitut ter avtorji in avtoricestr. 46TEME PRISPEVKOV IN ODDAJKarmen Erjavec: KORAKI DO KAKOVOSTNEGA NOVINARSKEGA IZDELKAIzbira dogodka je tesno povezana z namenom novinarskega prispevka. Novinar moraimeti jasno predstavo o tem, kaj hoče s svojim prispevkom pri občinstvu doseči.Izhodiščni namen novinarja je informirati občinstvo, usmeriti njegovo pozornost nadoločene probleme ali še posebej opozoriti na posledice določenih problemov. Zdoločitvijo namena novinar tudi določi okvirno zgradbo in obliko prispevka. Zarazlične cilje ima novinar na voljo različne novinarske žanre. Od namena sta odvisnatudi izbor in izločanje informacij ter obdelava zbranih podatkov. Ob izbiri teme zanovinarski prispevek mora novinar tudi razmišljati o posledicah, ki jih lahko povzročiobjava.Malo dogodkov je povsem nepričakovanih. Večina dogodkov, o katerih poročajo mediji, jevnaprej najavljenih, veliko od njih več dni ali celo tednov vnaprej (otvoritve, večjenovinarske konference, seje državnega zbora, mestnega sveta…). Vnaprej najavljenedogodke običajno pokriva novinar/-ka, ki je tudi sicer zadolžen/-a za področje, na katerosodijo (zdravstvo, gospodarstvo, notranjapolitika…), in praviloma prvi izve za vsenovosti. Poleg takih je še veliko»cikličnih dogodkov« - takih, ki sepojavljajo redno, v določenih časovnihrazmakih in je mogoče njihovo pokrivanjevnaprej načrtovati in se temeljitopripraviti (npr. začetek šolskega leta, prvisneg, volitve, obletnice…).Iskanje zamisli za novinarskeprispevke in za vse radijske vsebineje lažje, če si znotraj uredništvasodelavci okvirno razdelijo tematskapodročja – vsak nekaj področij rednoin poglobljeno spremlja.Na primer: NEKDO »POKRIVA« DELO MESTNEGA SVETA, ŽUPANA IN POLITIČNO DOGAJANJE NA LOKALNIRAVNI NASPLOH… / ima vzpostavljene stike z lokalnimi politiki in drugimi sogovorniki v lokalnih skupnostih / preverjaučinkovitost organov oblasti mestnih občin, ugotavlja, ali župani izpolnjujejo predvolilne obljube in podobno / preverjaučinkovitost romskih svetnikov in njihove volivce informira o njihovih pobudah, uspehih in neuspehih… / vedeti mora,kaj se dogaja na državni ravni, sicer težko sploh razume lokalne dogodke in jih dobro predstavi poslušalcem inposlušalkam / treba je vedeti tudi, kakšne direktive, ukrepe, programe, projekte… sprejema in podpira Evropska unija…// NEKDO SPREMLJA, KAJ SE DOGAJA NA PODROČJU ŠOLSTVA IN ZAPOSLOVANJA / novinar/-ka, kispremlja to področje, mora med drugim prebrati in poznati strategijo vzgoje in izobraževanja Romov, vedeti mora, kdoso njeni ključni pripravljavci in izvajalci, poznati pa mora tudi stanje na področju šolstva in zaposlovanja nasploh… // NEKDO JE ZADOLŽEN ZA ŠPORTNO DOGAJANJE IN SKRBI ZA TO, DA POMEMBNEJŠI DOGODKI NE GREDOMIMO, AMPAK RADIJSKA POSTAJA O NJIH OBVESTI POSLUŠALCE IN POSLUŠALKE / če je le mogoče, senovinarji in novinarke sami udeležujejo športnih dogodkov, se z njih v živo javljajo v program in pripravljajo poročila inreportaže za informativne in druge oddaje / uredništvo se odloči, katere športe bo podrobneje spremljalo, kateri nivotekmovanj bo v ospredju pozornosti itn. / glede na to, da nacionalni mediji večinoma posvečajo pozornost mednarodnimtekmovanjem, prvim državnim ligam in podobno, ne-nacionalne in ne-elitne lige in športe pa puščajo ob strani, je zalokalni medij smiselno, da se posveti tudi tem... // NEKDO POKRIVA DOGAJANJE NA PODROČJU KULTURE / …znotraj uredništva je kontaktna oseba za organizatorje prireditev in druge / v mislih ima pomembne praznike inobletnice in takrat pripravlja posebne oddaje ali/in poglobljene prispevke / udeležuje se premier, gledaliških, plesnih infilmskih predstav, festivalov… , se z njih v živo javlja v program… // NEKDO POSEBEJ POZORNO SPREMLJADOGAJANJE NA EVROPSKI RAVNI / sproti spoznava odločitve, ki jih sprejemajo Evropska komisija in druga telesa…/ pozna mednarodne predpise, organizacije… / ima svoje vire po vsej Evropi… // …53

PRVI RADIJSKI KORAKI – Priročnik za romske novinarje in novinarke © 2004 Mirovni inštitut ter avtorji in avtoriceVsak član uredništva intenzivno spremlja »svoja« področja in teme, vsi pa tudipoznajo najpomembnejše aktualno dogajanje na drugih področjih. Treba jespremljati nacionalne, regionalne, pa tudi tuje medije (časopise, revije,televizije, spletne izdaje, alternativne vire…). Spremljanje aktualnega dogajanja je nujno za vse novinarje in novinarke, ne glede na to,ali delajo v največjih ali najmanjših medijih. To velja še toliko bolj za urednice in urednike,ki morajo imeti pregled nad vsemi področji, ki jih pokrivajo novinarke in novinarji, da jihlahko usmerjajo pri njihovem delu.Objavljene zgodbe in poročilaso lahko dobro izhodiščeza nadaljnje novinarsko deloin radijski program.Za uredništva, ki si ne morejo privoščitiplačevanja naročnin na tiskane izdaje, sodobrodošle spletne izdaje, ki jih pripravlja vseveč medijev, nekateri tudi nastajajo in objavljajovsebine le na spletu. Za vse, ki delajo za lokalne medije, je pomembno, da znajo dogajanje nadržavni ravni povezati z lokalno skupnostjo (kaj, na primer, sprejem zakona ofinanciranju občin v državnem zboru pomeni za občino Murska Sobota, krajevnoskupnost Pušča, naselja na Dolenjskem...). Dobro si je tudi zapomniti, da zaposlušalce in poslušalke lokalne radijske postaje sploh niso nujno najzanimivejše alinajpomembnejše tiste zgodbe, ki so na prvih straneh časopisov.str. 80Dušan Đurič:NOVINARSKA DELAVNICAVelika težava vsakega uredništva sonovinarji, ki več pišejo kot berejo.Da pa bi bila težava še večja, takšniberejo samo svoja besedila, in še tonekritično, neprofesionalno in nekoristno.Nihče se še ni nič naučil iz občudovanjalastnega dela. (…) Še slabši od avtorja,ki ne bere, je urednik, ki bere samo to,kar spusti v časopis ali oddajo.str. 10Dušan Đurič:NOVINARSKA DELAVNICANovinar mora poznati vse podrobnosti,in še več: celoto, ki jo te podrobnostitvorijo. Kdor hoče dobro spoznatisvoje področje, mora zvedeti tudi zastične točke svojega z drugimipodročji in celoto. Kdor pa tega nepozna, se bo hitro spremenil vzagovornika ozkih interesov, in bozagovarjal tudi vsako neodgovornost.Novinarske konference,predavanja, okrogle mize,otvoritve, proslave, predstave…Organizatorji vseh si želijomedijske pozornosti inv uredništva vsak dan pride nadesetine vabil in obvestil. Direktorji in direktorice podjetij bi radi, dase poroča o njihovih dobrih poslovnih rezultatih,o prodoru na tuji trg…, politiki in političarke biradi, da so mediji polni njihovih mnenj o vsemmogočem, športniki in športnice bi radi, da se pišeo tekmah, pripravah…, glasbeniki in glasbenice biradi, da se piše o izdajah novih CD-jev, snemanjihvideospotov, koncertih…, pesniki in pesnice biradi, da se piše o izdajah pesniških zbirk…54

PRVI RADIJSKI KORAKI – Priročnik za romske novinarje in novinarke © 2004 Mirovni inštitut ter avtorji in avtorice Uredništvo (z odgovornim urednikom ali urednico na čelu) mora presoditi, kaj sizasluži pozornosti, o čem bi poslušalci in poslušalke morali biti obveščeni, kaj bi bilozanje pomembno… in kaj je, na primer, le poskus pridobivanja zastonj reklame,političnih točk in podobno, zato se medij na vabilo oziroma sporočilo ne bo odzval. Otakih vprašanjih se sodelavke in sodelavci pogovarjajo na uredniških sestankih;odločitev o pokrivanju dogodka ali teme sprejmejo glede na uveljavljena merila.str. 50-51Karmen Erjavec: KORAKI DO KAKOVOSTNEGA NOVINARSKEGA IZDELKAMnogo ameriških knjig oziroma novinarskih priročnikov navaja podobne novičarskedejavnike, ki so osnova za prepoznavanje novičarske vrednosti novic: širina vpliva,zemljepisna bližina, časovnost, prominentnost, novost, nenavadnost in konfliktnost. Širina vpliva dogodka je najpomembnejši kriterij pri presojanju dogodkov. Ključnovprašanje je, koliko ljudi dogodek, o katerem naj bi poročali, prizadeva. Dogodek je tempomembnejši, čim več ljudi zadeva in čim bolj neposreden je njegov vpliv. Zemljepisna bližina dogodka pomeni razdaljo med krajem dogodka in občinstvom.Bližji ko je dogodek, večja je verjetnost, da bo zanimal ciljno občinstvo. Časovnost poudarja, da bolj ko je novica sveža, pomembnejša je. Ta dejavnikzahteva, da se o dogodku poroča takoj, ko je to mogoče. Prominentnost dogodka je kriterij, ki poudarja poročanje o pomembnih in znanihljudeh: kaj delajo, kako živijo, s kom se družijo itd. Novost, nenavadnost pomeni, da so redki dogodki, ki jih večina ljudi nikoli nedoživi neposredno, za občinstvo zelo zanimivi. Nenavadni in nepričakovani dogodkipritegnejo pozornost in zbujajo domišljijo. Konfliktnost je tudi zelo pogost dejavnik, ki določa vrednost novic: umori, atentati,vojne, napadi, demonstracije itd. (…)Poleg novičarskih dejavnikov vplivajo na izbiro vsebine tudi drugi. Eden od njih so želje inpotrebe občinstva. Vprašanje, kako vzbuditi pozornost naslovnika, da bo sprejel določennovinarski prispevek, je eden važnejših problemov novinarskega ustvarjanja. (…)Naslednji dejavnik je prostorska (časopis) ali časovna (elektronski mediji) omejitevnovinarskega prispevka. (…) Tudi razpoložljivost novic vpliva na izbiro vsebine.Včasihnovinarji nimajo na razpolago ogromno novic, na primer za konec tedna in poleti. Takratse objavljajo prispevki, ki drugače ne bi bili objavljeni. V takšnih dneh se običajno objavivečji delež reportaž, vedno aktualnih novinarskih zgodb in prispevkov, ki opisujejo gibanja(npr. gospodarska, politična, prehrambena).V vsakdanjem življenjunaletimo na veliko ljudi,tem in dogajanja, ki bi lahkozanimali tudi poslušalce inposlušalke.. Ste na ulici, v avtobusu, pri kosilu… slišali, daljudje o čem burno razpravljajo? Se je gorečadebata o kakšni temi razvila v vaši družbi?... Karrazburi pet ali deset ljudi, je lahko izhodišče zabrskanje naprej, zastavljanje vprašanj in iskanjeodgovorov… Pomislite, kateri ljudje, ki ste jih srečali vzadnjem času, so s svojimi dejavnostmi, izjavami, uspehi, zamislimi, nadarjenostjo,znanjem… na vas naredili posebej velik vtis. O takih ljudeh se da pripraviti zanimiveprispevke, jih povabiti v pogovorne oddaje…55

PRVI RADIJSKI KORAKI – Priročnik za romske novinarje in novinarke © 2004 Mirovni inštitut ter avtorji in avtorice Vas je kaj zmotilo, pritegnilo… na poti v službo, šolo…? Če je to kaj takega, kar bi padlo voči vsakemu, ki bi šel po isti poti, bi stvar lahko bila vredna vašega in radijskega časa terpozornosti poslušalk in poslušalcev.Včasih je dobropreveriti, kako sotekli dogodki in sestvari razpletale potem, ko je novinar/-ka prvič poročal/-a onjih. Poročilu o požaru lahko čez kakšen mesec ali dva slediporočilo o tem, kako napreduje odpravljanje škode… Posebej pomembno je, da si novinarji in novinarkezabeležijo obljube in napovedi političnih veljakov,kandidatov in kandidatk na volitvah… Takrat, ko se rokza uresničitev napovedi ali izpolnitev obljube izteče, jetreba preveriti, kaj se je zgodilo - ali so obljubeuresničene ali ne.Idealno je, če novinar/-ka pri pripravi prispevka ali oddaje v takem primeru lahko uporabitudi izvirno zvočno gradivo (torej v prispevek ali oddajo vključi posnetek obljube alinapovedi, posnete takrat, ko je bila izrečena). To je seveda mogoče le, če ima radijskapostaja bogat in pregleden arhiv. Preden se začne novo šolsko leto, je zanimivo slišati,Precej zgodb jekako ga pričakujejo otroci, dobro poizvedeti, koliko»večnih«, cikličnih,romskih otrok se bo, na primer, vpisalo v prvi razred,časovno predvidljivih… preveriti, kako je bilo v zadnjih letih, v kakšne razredeTaki so prazniki,se vpisujejo romski otroci (mešane ali posebne), kakšnezačetek in konecučne uspehe dosegajo…šolskega leta, prvi sneg… Ob koncu posameznih ocenjevalnih obdobij lahkopripravite prispevke in oddaje o uspehu romskih otrok.Preverite, kako jim je šlo in kakšni so njihovi učni uspehi v primerjavi z neromskimi vrstniki.Če ugotovite, da obstajajo velike razlike, iščite razloge za to, pogovorite se z ravnatelji inravnateljicami, z učiteljicami in učitelji, s starši, pa tudi s tistimi, ki so pristojni za šolstvona nacionalni in evropski ravni.Pri vseh zgodbah, ki temeljijo napredvidljivih, ponavljajočih sedogodkih, je treba vedno iskatinove zorne kote, pristope,ilustracije dogajanja, sogovornike…- da se skupaj z dogodki neponavljajo tudi novinarji innovinarke.Za romsko skupnost je v zvezi s šolstvompomembno uresničevanje strategije o vzgoji inizobraževanju Romov, ki jo je vlada RepublikeSlovenije sprejela leta 2004. Začetek in konecšolskega leta in drugi pomembni dnevi v šolskemkoledarju lahko uredništvo vzpodbudijo kpreverjanju uresničevanja napovedanih ukrepovin predstavitvi razmer. Stanju in dogodkommora tudi sicer ves čas slediti vsaj novinar/-ka,ki prevzame odgovornost za pokrivanjepodročja šolstva.Primeri izhodišč za novinarske prispevke o vzgoji in izobraževanju Romov: KAKO SE STRATEGIJAVZGOJE IN IZOBRAŽEVANJA URESNIČUJE? KDO IZVAJA KONKRETNE UKREPE? KAKO56

PRVI RADIJSKI KORAKI – Priročnik za romske novinarje in novinarke © 2004 Mirovni inštitut ter avtorji in avtoriceUSPEŠNI SO ROMSKI POMOČNIKI IN POMOČNICE V VRTCIH IN ŠOLAH? KAKO SO JIH SPREJELIOTROCI, STARŠI, UČITELJI IN UČITELJICE? ALI IMA STRATEGIJA KAKŠNEPOMANJKLJIVOSTI? ALI ŠE OBSTAJAJO LOČENI ODDELKI ZA ROMSKE ŠOLARJE IN ŠOLARKE? ALI ZDAJ VEČ ROMOV KOT PRED SPREJETJEM STRATEGIJE KONČA OSNOVNO ŠOLO INNADALJUJE ŠOLANJE? ALI SE POVEČUJE ŠTEVILO ROMSKIH ŠTUDENTOV IN ŠTUDENT NAUNIVERZAH? ALI SE TOREJ IZOBRAZBENA STRUKTURA ROMSKE SKUPNOSTI IZBOLJŠUJE? …»Ciklični« (ponavljajoči se)dogodki v programu sploh nisonujno v ospredju pozornosti,ampak lahko tudi služijo samokot dobre zamisli, iztočniceoziroma izhodišča za novinarskodelo.Enako velja za »uradne«dogodke(npr. seja vlade, novinarskakonferenca, mednarodnikongres, simpozij, otvoritev…).To, da je dogodek dobraiztočnica, pomeni, da ga jesmiselno omeniti v napovediprispevka ali bežno v samemprispevku, osrednja pozornost pani namenjena temu dogodku,ampak širši problematiki oziromatemi. Ta je lahko ilustrirana skonkretnim primerom. Kot je začetek šolskega leta ali konecocenjevalnega obdobja lahko iztočnica zaprispevek o uresničevanju strategije vzgoje inizobraževanja, je lahko prvi sneg, na primer,iztočnica za prispevek o bivanjski problematiki. Novinar(-ka) tako ne pripravi prispevka alioddaje o tem, da je zapadel sneg in zdaj cestnapodjetja plužijo ceste in posipajo pločnike ssoljo in so otroci veseli in starši malo manj, kermorajo čistiti dvorišča… - kot vsako letoporoča večina medijev. Namesto tega,»oguljenega« načina poročanja je prvi sneglahko le del napovedi prispevka - kot iztočnicaza opozarjanje na to, da nekateri ljudje živijo vlesenih barakah, brez vode in elektrike…Novinarka ali novinar gre na teren in preveri,kako so prvi sneg pričakali tisti, ki ga neopazujejo skozi okna toplih stanovanj.Iztočnica za isto temo (bivanjska vprašanja) jelahko tudi, na primer, obravnava zakonov vdržavnem zboru, seja mestnega sveta, nakateri je govor o prostorskih načrtih… Ena možnost ob dogodkih, ki so »dobre iztočnice« je torej, da so taki dogodki le delnapovedi prispevka, novinar/-ka pa se posveti ilustraciji širše problematike, predstavikonkretne izkušnje, težave, uspehe, kraje, ljudi… Druga možnost je, da dogodki služijo kot iztočniceza »pakete«, kot bi lahko imenovali sklope prispevkov sskupno rdečo nitjo (torej povezanih z isto temo,dogodkom…). V informativnih oddajah večjih medijev inv časopisih se večkrat pojavijo taki sklopi; običajno statematsko povezana dva prispevka, ob izjemnopomembnih dogodkih pa včasih tudi več (obparlamentarnih volitvah, na primer, so volitvamnamenjene skoraj cele informativne oddaje in po večstrani v časopisih).S povezovanjem »uradnih«dogodkov (zasedanj,sestankov, glasovanj ozakonih…) s konkretnimiprimeri je mogoče poslušalcemin poslušalkam bolje pokazati,da jih »uradne zadeve«zadevajo, da nekaj pomenijo vvsakdanjih življenjih, da se jetreba zanje zanimati…57

PRVI RADIJSKI KORAKI – Priročnik za romske novinarje in novinarke © 2004 Mirovni inštitut ter avtorji in avtorice V »paketih« so lahko različni žanri - kombinacije vesti, poročil, reportaž,intervjujev, izjav, komentarjev… Tako bi bilo mogoče v informativno (ali kakšno drugo)oddajo umestiti poročilo s seje mestnega sveta, na kateri so svetniki in svetnice govorili ostanovanjskih vprašanjih, komunalni urejenosti naselij in podobno, temu pa bi sledila krajšareportaža iz naselja, na katerega vplivajo odločitve mestnega sveta.Za vprašanja, povezana z bivalnimi razmerami, je na državni ravni pristojno Ministrstvo zaokolje in prostor, ki (leta 2004) ne zanika, da je več romskih naselij v Sloveniji še vednobrez vodovoda, električne napeljave, odmaknjenih in odrezanih od neromskih sosesk. Veliko»Paket« so objavili tudi v 23. oddajiŠunen le Romen. Uredništvo je voddajo umestilo prispevek o romskibivanjski problematiki v Sloveniji, ki soga sodelavci in sodelavke pripravili nanovinarski delavnici v Ljubljani. Povodza ta prispevek je bil javni forum vDržavnem svetu RS, na katerem je bilgovor o več področjih politike,povezane z Romi – tudi o tem, kakoRepublika Slovenija ureja bivalnerazmere. Petminutni prispevek jepredstavil stanje na nacionalni ravni inje med drugim vključeval tudi izjavepredstavnika pristojnega ministrstva.Za isto oddajo je ROMIC pripravil šenekoliko krajši prispevek, ki je skonkretnim primerom iz prekmurskegaokolja ilustriral razsežnosti bivalneproblematike.ljudi, ne le Neromov, tudi Romov, ne ve, kakšno ježivljenje v teh naseljih.Novinar/-ka poišče podatke in številke iz raziskav,časopisnih poročil, vladnih dokumentov… in sam(a)preveri razmere - gre v naselje, pogovori se sprebivalci in prebivalkami, pri pristojnih občinskih indržavnih organih zahteva podatke o tem, kaj so inbodo ukrenili za ureditev razmer… Podatke novinar/-ka vtke v pripoved o nečem, kar izbere za temeljprispevka. Lahko je predstavljena zgodba ene oddružin v naselju (koliko časa živi tam, koliko članovima, kakšen je njihov vsakdan)… Lahko je rdeča nitvodovodna napeljava, ki jo bodo napeljali v naselje naKočevskem… Lahko je izhodišče za prispevek šolskidan otroka iz naselja (novinar/-ka spozna sošolce insošolke, učitelje in učiteljice, romske pomočnike inpomočnice, starše…)Primeri izhodišč za novinarske prispevke o bivalnih razmerah v romskih naseljih: V KATERI OBČINI JENASELJE? KOLIKO PREBIVALCEV IMA? KAJ PRAVIJO PREBIVALCI NASELJA O ŽIVLJENJU VNJEM? Če kdo želi razkazati dom, naselje, kraj…, novinar ali novinarka z veseljem sprejme vabilo. KAKODOLGO KONKRETNI SOGOVORNIKI ŽIVIJO V NASELJU? ALI IMA SOGOVORNIK ALI SOGOVORNICADRUŽINO? ALI POLETI OSTANEJO V NASELJU ALI SE PRESELIJO DRUGAM? ČE SE PRESELIJO,KJE IN KAKO ŽIVIJO? (Življenje teh, istih ljudi je poleti spet lahko tema prispevka.) KAKO JE VNASELJU POZIMI? KJE DOBIJO VODO? KAKO JE BREZ VODE S HIGIENO IN ZDRAVJEM? ALIOTROCI IZ TEH NASELIJ HODIJO V ŠOLO? KAKO SE UČIJO BREZ ELEKTRIKE? KAKO SERAZUMEJO S SOŠOLCI IN UČITELJI? ALI JE V NJIHOVEM RAZREDU ALI NA ŠOLI ROMSKIPOMOČNIK? KAKO DOLGO SE NAMERAVAJO OTROCI IZOBRAŽEVATI? ALI SE ZDI IZOBRAZBAROMSKIM STARŠEM POMEMBNA? ALI MENIJO, DA BO BOLJŠA IZOBRAZBA V ŽIVLJENJU PRINESLANJIHOVIM OTROKOM VEČ MOŽNOSTI? KAJ ROMI SAMI DELAJO ZA TO, DA BI SE STVARI VNASELJU IN NASPLOH SPREMENILE NA BOLJE? ALI JE NASELJE V OBČINI, KJER JE IZVOLJENROMSKI OBČINSKI SVETNIK? KAJ PRAVI O RAZMERAH IN KAKŠNE POBUDE NAPOVEDUJE? KAJSO OBČINSKE OBLASTI STORILE ZA UREDITEV RAZMER?. ALI JE BIL ŽUPAN KDAJ V NASELJU? KAJ PRAVI? KDO JE PRI OBČINSKIH ORGANIH PRISTOJEN ZA PROSTORSKO PODROČJE? ALI JEKDO POSEBEJ ZADOLŽEN ZA REŠEVANJE VPRAŠANJ, POVEZANIH Z ROMI? Če na občini rečejo, da zato ne morejo skrbeti oni, ampak »država«, določeno ministrstvo, institucija ali oseba, novinar/-ka pokličeše pristojne na izpostavljenih institucijah in še njih vpraša, ali delajo kaj, da bi se razmere izboljšale.Včasih še na drugem koncu rečejo, da »oni niso odgovorni za to«. Takrat novinar/-ka pojasni, kaj sopovedali predstavniki občine, in vpraša sogovornike, kako komentirajo njihove besede…58

PRVI RADIJSKI KORAKI – Priročnik za romske novinarje in novinarke © 2004 Mirovni inštitut ter avtorji in avtoricePRED ODHODOM NA TERENKdor se na delo na terenu vnaprej pripravi, lahko dela veliko bolje in mu je lahko delotudi v veliko večje veselje kot tistemu, ki gre iz redakcije nepripravljen. Pripravapomaga, da novinar/-ka na kraju dogajanja v čim krajšem času najde prave podatke inprave sogovornike in sogovornice, da zastavlja prava vprašanja, da se izogne zadregamin nesporazumom…O temah,dogodkih,ljudeh…se vnaprejpozanimamoin si pripravimopodlago zanadaljnjeopazovanje,poslušanje inspraševanje. Pomemben del podlage za terensko delo je pogovor z urednikomali urednico o tem, kam naj bo usmerjena osrednja pozornost, kako bilahko bila tema umeščena v program, koliko časa bi ji okvirno nameniliin podobno. Če novinar/-ka pripravlja prispevek za informativnooddajo, si delo že od samega začetka organizira drugače, kot če dela,na primer, daljšo reportažo, ki bo samostojni del radijskega programa.Novinar/-ka, ki seodpravlja poročat odogodku z vnaprejdoločenim potekom(npr. seja krajevneskupnosti, mestnega sveta, državnegazbora, letna skupščina Zveze Romov,forum romskih svetnikov…), poskrbi za to,da dnevni red vnaprej pozna. Če gauredništvo ni že tako ali tako prejelo,pokliče organizatorje, tajništvo institucijeoziroma organizacije… in prosi zanj. Kdorvnaprej pozna dnevni red, se lahko oborožiz dodatnimi podatki in znanjem, ve, o čemgovorniki in govornice govorijo ter zna – kopride čas za to - zastaviti prava vprašanja.Ne le za seje mestnegasveta in državnegazbora, marveč za vsedogodke oziromapredmete terenskegadela velja, da jeVSEBINSKA PRIPRAVAnujna in da je lažja, čese zadolžitve v uredništvusmiselno razdeljujejo popodročjih in temah.Časvsebinskepriprave naporočanjese skrajša,če se temestr. 99Karmen Erjavec in Zala Volčič:MEDIJSKA PISMENOSTDa bi se novinar pripravil, na primer napisanje o sojenju domnevnemu morilcu,mora najprej prebrati vse izrezkeprejšnjih prispevkov o umoru. Ti ga neseznanijo samo z ozadjem trenutnihinformacij, ampak z njimi novinar tudipreveri imena glavnih udeležencev,datume in kraj dogodkov. S pomočjoizrezkov razpozna morebitnepotencialne vire informacij in oblikujevprašanja. Morda bo novinar moraltožilca in branilca intervjuvati že predsojenjem. Prispevek lahko predstaviozadje informacij, potek raziskave,podobne umore v preteklosti, gibanjaumorov v mestu, družino žrtve indomnevnega storilca itd. Preden sesojenje začne, mora novinar s pomočjoizrezkov poznati odgovore na osnovnanovinarska vprašanja (kdo, kje, kdaj,kaj, kako in zakaj), imena virovinformacij in vsa vprašanja, ki jih bozastavil.in področja v uredništvu razdelijo, tako da dogodke in teme zenega področja običajno pokriva isti novinar oziromanovinarka ali nekaj novinarjev in novinark. Novinarji innovinarke tako poznajo ozadja napovedanih dogodkov inpotek dotedanjega dogajanja, imajo svoje baze virov, vedo,koga je treba poklicati za osnovne informacije…59

PRVI RADIJSKI KORAKI – Priročnik za romske novinarje in novinarke © 2004 Mirovni inštitut ter avtorji in avtoriceSejo mestnega sveta ali državnega zborabi, na primer, pokrival/-a novinar/-ka, kiobičajno spremlja delovanje lokalnih in/alidržavnih oblasti ali novinar/-ka, ki običajnopokriva področje, o katerem bo govor naseji… in ima shranjene zapisnike in sklepeprejšnjih sej ali članke, povezane s temamina dnevnem redu, pozna ljudi, ki vedo več otem(ah), ima pri roki telefonske številke,ve, kaj se je v zvezi s posamezno temodogajalo prej, kakšna stališča so zagovarjaligovorniki in govornice na prejšnjih sejah,kakšne odločitve je kdo podprl…Učinki še tako dobre vsebinske priprave pa lahko povsem zbledijo, če se na delo naterenu novinar/-ka ne pripravi tudi po tehnični plati in pred odhodom iz redakcijene preveri, ali je z opremo vse v redu.»Preveriti opremo« pomeni, da:vstavimo kaseto v snemalnik,priklopimo mikrofon,priklopimo slušalke,posnamemo nekaj sekund zvoka,zapišemo zvok na minidisk,predvajamo posnetek.Treba je tudi preveriti, ali so vkompletu opreme vsi »rezervnideli«: baterija za snemalnik in zamikrofon in vsaj ena dodatnakaseta. NOVINARSKE AKREDITACIJEZa udeležbo na številnih dogodkih semorajo novinarke in novinarji vnaprejakreditirati. Akreditacija običajnoprinaša brezplačen vstop na prireditve, zaPred odhodom na teren je trebatočno vedeti, kje in kdaj se začnedogodek. Treba se je prepričati,da vse dela – mikrofon, snemalnikin slušalke.Med opremo morajo biti rezervnebaterije za snemalnik in mikrofonter rezervna kaseta.Vedno je treba imeti s sabo vsajeno pisalo in beležnico.Pri sebi je treba imeti tudinovinarsko izkaznico,dnevni red in vabilona dogodek (če obstajata).Pametno je vedno imeti pri rokisvoj adresar – beležnico za vsepomembnejše kontakte intelefonske številke(temu lahko služi tudi dlančnik alizelo zmogljiv mobilni telefon).katere se sicer plača vstopnina. V veliko primerih pa je akreditiranje sploh edina možnost zaudeležbo na dogodku, na katerem so sicer lahko prisotni le povabljeni gostje (pomembnapolitična zasedanja, kongresi, ipd.) – nepovabljeni in/ali neakreditirani nimajo vstopa.Novinarji in novinarke se med drugim akreditirajo tudi za poročanje iz Državnega zbora RS.Vedno je treba preveriti, ali je za dogodek, ki se ga medij namenja pokrivati, predvidenoakreditiranje, sicer se lahko zgodi, da novinar ali novinarka ostane pred vrati. Ob večjihin/ali ponavljajočih se dogodkih so te informacije običajno objavljene na predstavitvenihspletnih straneh; kadar jih ni, je najbolje poklicati organizatorje in neposredno preveriti,kakšen je režim ob posameznem dogodku.60

PRVI RADIJSKI KORAKI – Priročnik za romske novinarje in novinarke © 2004 Mirovni inštitut ter avtorji in avtoricePrimer 1: Akreditiranje za spremljanje prireditev v Cankarjevem domuPrireditev:Datum, ura: 8 maj 2006,11:Ime in primek:Medij:Urednik Novinar SnemalecSvobodni novinarFotografNaslov:Telefon:E-pošta:Opombe:OddajProsimo, da vlogo za akreditacijo vednooddate najpozneje dan pred prireditvijo.(vir: http://www.cd-cc.si)Primer 2: Akreditiranje za spremljanje nogometnih tekemNovinarji vstopajo v Areno Petrol na vhodu št. 2. glavne (vzhodne) tribune stadiona. Za tekme LigeSimobil Vodafone in pokalne tekme NZS je za stalno akreditirane novinarje iz medijev na Celjskemvstop mogoč s klubsko press kartico, za novinarje iz drugih slovenskih krajev, ki spremljajo gostujočamoštva v domačem prvenstvu in na pokalnih tekmah pa z enkratno vstopnico, ki jo prejmejo na infotočki CMC Publikum v multikinu Kolosej (nasproti glavne tribune stadiona) na osnovi priložitveakreditacije, ki jo je izdalo Združenje nogometnih ligašev (ZNL). V primeru, da nimate nobene odnavedenih akreditacij, vas prosimo, da izpolnete akreditacijski obrazec, na podlagi katerega vambomo izdali enkratno klubsko akreditacijo (oz. press vstopnico) v skladu z razpoložljivimi prostorskimimožnostmi na stadionu.Za Evropske klubske tekme velja poseben režim in poseben postopek akreditiranja, o čemer vasobvestimo na naslove uredništev oz. po elektronski pošti, informacije o tem pa bomo objavili tudi natem mestu, v sekciji novinarsko središče na spletni strani.Za tekme slovenske nogometne reprezentance postopek akreditiranja opravlja Nogometna zvezaSlovenije.(vir: http//www.publikum.com)61

PRVI RADIJSKI KORAKI – Priročnik za romske novinarje in novinarke © 2004 Mirovni inštitut ter avtorji in avtoriceNA TERENU»Grem na teren,« pogosto rečejo novinarke in novinarji in s tem mislijo na najbolj dinamičnidel novinarskega poklica - odhajajo na prizorišče dogodka, o katerem bodo poročali.»Teren« je torej lahko marsikaj: državni zbor, mestna hiša, županova pisarna, šolski razred,nogometno igrišče, prizorišče nesreče, koncertna ali konferenčna dvorana, policijskapostaja… - vsi kraji, ki jih obiščejo novinarji in novinarke, ko zapustijo uredništvo znamenom zbiranja informacij. Takrat pogosto (v)stopajo tja, kamor sicer ne bi nikoli šli, sepogovarjajo z ljudmi, s katerimi se sicer ne bi nikoli imeli priložnosti pogovarjati, zastavljajovprašanja, ki jih sicer ne bi nikoli imeli priložnosti zastaviti…Aleš Horvat in Demjen Šarkezi med premorom na javnem forumu v Državnem svetu.Novinar ali novinarka mora takoj, ko pride na prizorišče, začeti iskati odgovore na vprašanjakdo, kaj, kje, kdaj, kako in zakaj. To pomeni, da mora pozorno spremljati dogajanje,opazovati okolico, iskati sogovornike, se zbranoRadijski novinarji innovinarke delajo brezslik, zato morajo znatiposlušalkam inposlušalcem prizoriščain dogajanje naslikatile s svojimi besedamiin z zvočnimi zapisi. Naterenu morajo ves časrazmišljati, s katerimiposnetki bi lahkoposlušalce in poslušalke»prestavili« na krajdogajanja.pogovarjati, zastavljati vprašanja… - ob tem pa ves časupravljati s tehnično opremo in paziti na kakovostposnetkov. Svoje vtise in opažanja novinarke in novinarji sprotibeležijo, da lahko pozneje, ko pripravljajo prispevek,poslušalcem in poslušalkam naslikajo čim bolj pristnopodobo prizorišča in dogajanja. Posneti je treba čim več naravnih zvokov, ki poživijoprispevek in dogajanje približajo tistim, ki ga nisospremljali v živo: aplavz na prireditvi, najava dobitnika alidobitnice nagrade, sodnikova piščalka, vzkliki navijačev,zvoki v hlevu, šolski zvonec, glasba s koncerta…62

PRVI RADIJSKI KORAKI – Priročnik za romske novinarje in novinarke © 2004 Mirovni inštitut ter avtorji in avtoriceNovinarji in novinarke potrebujejo sogovornike in sogovornice – da iščejo in preverjajodejstva, pa tudi zato, da svoje prispevke oživijo z drugimi glasovi. Sogovornika ali sogovornico vednopozdravi, nato se predstavi in povej,za kateri medij delaš. Na kratko pojasni,za kaj gre in zakaj je posamezni sogovornikali sogovornica pomemben ali pomembnaza prispevek.Dober dan, moje ime je… Za produkcijo ROMIC / RadioŠtudent / Radio MARŠ / Radio Slovenija… pripravljamanketo / poročilo / prispevek / reportažo… o… Radi bipredstavili čim več mnenj o… / Pomembno je, kaj menite vikot… (npr. predlagatelj zakona, avtor besedila, volivec nabližnjih volitvah…) Sogovornike in sogovornice glej v oči. Ker snemaš, pazi, da s svojim glasom ne»povoziš« sogovornika ali sogovornice – topomeni da se tebe na posnetku zasliši, ko drugiše govori. Namesto »aha«, »mhm«, »razumem«in podobno raje samo kimaj in pusti, dasogovornik ali sogovornice zaključi stavek alimisel, preden se oglasiš.Zastavljati je treba odprtavprašanja, na katera ni mogočeodgovoriti »da« ali »ne«.Dobra vprašanja se začnejo s»kako«, »kaj«, »opišite«,»povejte mi, zakaj«… Mitchell Stephens:str. 195 BROADCAST NEWSNESPREJEMLJIVO:Torej, slišim, da ste bili vi in nekajvaših prijateljev, v bližini, ko jezačel streljati. Morda bi mezanimalo, mislim, res bi rad vedel,kaj so bile – takrat, med streljanjem– vaše misli in, ko vas že imamtukaj: kaj, menite, se je res zgodilo?SPREJEMLJIVO:Kaj se je zgodilo?Pozneje: Kako ste reagirali?str. 36Dušan Đurič:NOVINARSKA DELAVNICA(N)ovinar nenehno preverja, ali jeizbral pravo pot. Zato si (…) nenehnozastavlja teh pet »dolgočasnih«vprašanj:1. Ali je to točno?2. Ali je to dobro?3. Ali je to dovolj?4. Ali je to potrebno?5. Ali je to pravilno? Dolžina izjav oziroma snemanja je odvisnaod tega, kako osrednja je vloga sogovornika alisogovornice. Če gre za festival, veselico,delavnico ali podoben dogodek, so obiskovalciin obiskovalke oziroma sodelujoči verjetno vprispevek vključeni v obliki ankete, tisti, kiimajo bolj osrednje mesto (npr. organizator/-ka, zmagovalec ali zmagovalka, dobitnik alidobitnica nagrade…), pa v obliki nekoliko daljšeizjave ali kratkega pogovora.Ko novinarji in novinarke iščejosogovornike, so pozorni na to,da dobijo besedo zagovorniki inzagovornice različnih stališč inso predstavljene vse platizgodbe. Past, v katero se ujame veliko novinark innovinarjev, je polnjenje prispevkov in radijskihvalov z uradnimi in uradniškimi izjavami. Vprispevkih se vrstijo poslanke in poslanci,ministri in ministrice, državni sekretarji insekretarke, predstavnice in predstavniki zamedije pri državnih in drugih institucijah…63

PRVI RADIJSKI KORAKI – Priročnik za romske novinarje in novinarke © 2004 Mirovni inštitut ter avtorji in avtorice Take prispevke je precej preprostopripraviti, so pa večinoma za poslušalce inposlušalke težko razumljivi in nezanimivi.Dogodkov, predstavljenih na tak način,poslušalci in poslušalke ne dojamejo kotpomembnih za njihovo vsakodnevnoživljenje, čeprav jih tema lahko neposrednozadeva.str. 196Mitchell Stephens:BROADCAST NEWSIzbiranje vprašanj je vaja vnovinarski presoji. (…) Novinarji innovinarke ne sprašujejo župana,ali verjame, da bo njegov novinačrt dober za mesto. Seveda božupan rekel: »Da«. Vprašati jetreba, kako namerava za načrtzagotoviti finančna sredstva. »Uradne osebe« so večinoma plačanein naučene, da povedo veliko manj kotgovorijo. Marsikdo zna odgovarjati večminut, ne da bi sploh res odgovoril navprašanje. Takrat je treba znati vprašanjezastaviti še enkrat in presoditi, ali je boljevprašanje dobesedno ponoviti ali gazastaviti z drugimi besedami. Včasih jetreba za kratek čas pozornost usmeritidrugam, vprašati po nečem drugem in sepozneje vrniti k vprašanju, ki se mu jesogovornik sprva izognil. Če je »uradna oseba« nepogrešljiva zaprispevek, moramo biti pozorni na govorico,ki jo uporablja. Če je odgovor težko razumljivali nerazumljiv, je treba vprašanje zastavitiše enkrat in ga zastavljati toliko časa, dasami dobro razumemo odgovor in da ga bodorazumeli tudi poslušalci in poslušalke. (Npr.:»Oprostite, rad bi se prepričal, da prav razumem, karste povedali…« Potem povzamemo odgovor insogovornika prosimo, da pove, ali je tako razumevanjepravilno. Tako velikokrat pridemo do boljših razlag inodgovorov, kot so bili prvotni, ker sogovornik lahkozbere misli in jih zna bolj jasno izraziti. )Primer:POROČANJE O SEJI MESTNEGA SVETA Vnaprej poznaš dnevni red. Veš, kdo je vabljen na sejo, kdo bogovoril in kaj bodo osrednje teme. Pred odhodom na sejo raziščeš, kaj se jev zvezi s posamezno temo (točko dnevnegareda) dogajalo prej (na prejšnjih sejah…) inkdo so »glavni igralci« – pristojni zadoločeno področje, kritiki določenepolitike, itd. Med sejo spremljaš razpravo, skrbnobeležiš poudarke in vedno zapišeš, kdo jegovoril, ter se odločaš, komu bošzastavil/-a dodatna vprašanja… Ob začetku snemanja si zapišeš, koliko jeura. Potem ob izjavah, ki se ti zdijozanimive oziroma uporabne za prispevek,spet pogledaš na uro in si zapišeš, kolikokaže - tako lahko pri pripravi prispevkahitro najdeš del, ki ga potrebuješ. Če je, naprimer, ob začetku snemanja ura 10.15,župan pa je nekaj pomembnega izjavil ob10:43, potem veš, da je izjava na 28. minutitvojega posnetka. Najboljše izjave dobiš po uradnem delu,ko se seja konča in je jasno, kaj je glavnipredmet razprave, kaj kdo zagovarja, kajkdo predlaga, kdo se s kom ne strinja intako dalje. Po seji je treba ljudi povprašatipo odzivih na sprejete odločitve, po tem,kaj nameravajo storiti v prihodnosti… Pomembno je, da se ne obračamo vednona ene in iste sogovornike in sogovornice,sicer vse skupaj izpade kot kakšen zasebnioziroma navijaški klub. Karmen Erjavec in Zala Volčič:str. 98 MEDIJSKA PISMENOSTPolitiki so pomemben vir informacij,vendar morajo biti novinarji pazljivi, das poročanjem ne povzročajoneposredne kampanje za politika.Vsak novinar, ki poroča o politiki, moraimeti seznam imen politikov, ki so pristojniza določeno področje in njihove kontaktneštevilke (telefonske številke, nasloveelektronske pošte).64

PRVI RADIJSKI KORAKI – Priročnik za romske novinarje in novinarke © 2004 Mirovni inštitut ter avtorji in avtorice Na novinarski konferenci ali drugem dogodku si oglej, ali so tam ljudje, ki jih temaneposredno zadeva. Taki ljudje so pogosteje v občinstvu kot za govornico. Če je le mogoče,se z njimi dogovori za pogovor na bolj primernem kraju. Če politična odločitev ali temazadeva določeno območje (občino, naselje, ulico…), je najbolje oditi tja in se pogovoriti sprebivalci in prebivalkami. Pri tem je novinarju ali novinarki v veliko pomoč, če ima znotrajskupnosti stike z nekaj ljudmi, ki so lahko »vodiči« pri poročanju o temah, ki zadevajo toskupnost.Ne sprašuj le po odzivih na politične in druge odločitve, ampak po osebnihizkušnjah ljudi, ki bodo naslikale vpliv političnih odločitev na življenjaposameznikov in skupnosti.Izmišljena, a povsem mogoča situacija: Novinar ali novinarka gre v naselje, o katerem je bil govor seji mestnegasveta. Prvega prebivalca, ki ga zagleda, vpraša: »Kaj menite o sklepu večine svetnikov na današnji seji mestnegasveta, da v letošnjem občinskem proračunu ne bo zagotovljenih sredstev za ureditev komunalne infrastrukture vvašem naselju, kot je predlagal…?«. Verjetnosti, da bo prebivalec na tako vprašanje znal dobro odgovoriti,skorajda ni. Veliko bolj verjetno je, da človek ne ve, o čem novinar ali novinarka sploh govori, ker ga prej niti ninihče seznanil s tem, da je sploh kdo komu karkoli predlagal in je kdor koli o čem odločal… »Komunalnainfrastruktura« ni ravno običajna besedna zveza v vsakdanjih pogovorih. Najbrž bi rekli, da v hiši ni vode inkanalizacije, ker »v naselju ni napeljave« ali kaj podobnega – torej na tak način zastavimo tudi vprašanje.Prispevek o seji mestnega sveta (ali vprašanje naterenu), v katerem novinar/-ka le navaja uradnesklepe in podobno (kot na primer »da se zavrnepredlog, da se v proračunu za leto 2003/2004zagotovijo namenska sredstva za ureditev komunalneinfrastrukture v…«), je za prebivalca ali prebivalkonaselja, o katerem je govor, tako »birokratski«, da neprepozna vsega pomena, ki ga to ima za njegovoživljenje… Med takim prispevkom mu pozornostodtava drugam, naključni mimoidoči pa na takozastavljeno vprašanje najverjetneje odgovorizmedeno in morda v nekaj besedah, ki ne upravičijoprav dobro odhoda na teren.Tudi če bi človek vedel, o čem novinar/-ka sprašuje,najbrž ne bi odgovoril tako, da bi pravi pomenodločitve v mestnem svetu (ali državnem zboru ali nanekem uradu…) razumeli tudi tisti poslušalci inpolsušalke, ki jih odločitev neposredno sploh nezadeva. Odločitev, kakršno je mestni svet sprejel vizmišljenem primeru, za naselje pomeni, da bodoprebivalci še naprej živeli brez vode.Zakaj je bila sprejeta taka odločitev in do kdaj sestvari ne bodo spremenile sta pomembni vprašanji, nakateri bi moral/-a novinar/-ka vsekakor tudi iskatiodgovore, ko bi pripravljal/-a prispevek o taki temi.Vendar teh odgovorov ne bi iskal/-a pri naključnomimoidočih prebivalcih in prebivalkah naselja, ampakpri pristojnih na lokalni in državni ravni.Naključni mimoidoči ali vnaprej izbrani prebivalci inprebivalke naselja so dragoceni sogovorniki insogovornice zato, ker le oni lahko poslušalcem inposlušalkam približajo vsakdan brez vode. Za tiste, kijim voda brez vseh težav že »od nekdaj« teče iz pipe,ki z njo splakujejo stranišča, pomivajo posodo, sebrezskrbno tuširajo…, je to nekaj tako samoumevnega,da si drugačnega življenja ne morejo več zamisliti.Novinar/-ka jim ga mora naslikati, čeprav ne morepokazati slike, in to stori z izjavami tistih, ki takšnoživljenje izkušajo vsak dan.Veliko bolje kot zastaviti zgoraj izmišljeno vprašanje(Kaj menite o sklepu večine svetnikov…?) jespraševati, kako se prebivalci in prebivalke znajdejobrez vode, kam hodijo ponjo, kako se umivajo, kakokuhajo brez tekoče vode, kako je pozimi… Takonovinar/-ka pride do odgovorov, ki bodo prispevek indogajanje v mestnem svetu približali poslušalcem inposlušalkam.Smiselno je, da novinar/-ka tudi vpraša, ali prebivalecoziroma prebivalka ve, da se je mestni svet prav danesodločil, da iz občinske blagajne v prihodnjem letu nebo nobenega denarja za napeljavo vode v naselje in kajmeni o tem, vendar naj bo to vprašanje zastavljeno narazumljiv način in sploh ne nujno na začetku pogovora.Za kakovost odgovorov (posnetih izjav) bo celo bolje,da prebivalec ali prebivalka najprej govori o tem, kakoživi, potem pa ga šele novinar/-ka sprašuje po odzivuna odločitev v mestnem svetu, ki bo takšno življenje šepodaljšala. Tako tisti, ki ga novinar/-ka sprašuje, resrazume, da gre za odločitev, ki je neposrednopovezana z njegovim življenjem in daje veliko boljšeodgovore.65

PRVI RADIJSKI KORAKI – Priročnik za romske novinarje in novinarke © 2004 Mirovni inštitut ter avtorji in avtoricePRIMER BELEŽENJA OB SNEMANJUBeležiti je treba hitro, zato je dobro besede in stavke krajšati in si zapisovati le ključnepoudarke, ki nam pomagajo, da se znajdemo med pridobljenimi informacijami in posnetimzvočnim gradivom ter izberemo ustrezne dele posnetkov za vključitev v prispevek. Pri tempomagajo tudi bolj podrobni izpisi nekaterih izjav, ki ob prvem poslušanju bolj pritegnejo uhokot druge, oziroma oznake ob tistih delih, ki bi lahko bili primerna izbira. V spodnjem primeruje nekaj takšnih misli zapisanih med narekovaji. V beležkah bi jih lahko tudi podčrtali, naredilipoleg njih klicaj ali katero koli drugo oznako, ki bi nas hitro usmerila k tistemu delu posnetka.Vsakdo sčasoma razvije svoj način beleženja, ki je zanj ali zanjo najbolj učinkovit alipregleden.Daljše, izvirne informacijeNovinarski zapiskiTiskovna konferencaMinistrstva za šolstvo znanost in športob sprejetju strategijevzgoje in izobraževanja Romov;Ljubljana, 21. julij 2004↔TISKOVNA MZŠ, LJ, 21.7.04STRAT. VIZ ROMOVGovorniki:dr. Slavko Gaber,minister za šolstvo, znanost in športAndreja Barle Lakota,direktorica Urada RS za razvoj šolstvaJožek Horvat Muc,predsednik Zveze Romov SlovenijeAnton Zupet,ravnatelj Osnovne šole Frana Metelka Škocjan inžupan Občine Škocjan↔Dr. Slavko Gaber (min.),Andreja Barle Lakota (dir. Ur. za raz. šol.),Jožek Horvat Muc (preds. ZRS),Anton Zupet (ravn. OŠ Frana Metelka,župan Škocjana)Dr. Slavko Gaber /prepis zvočnega posnetka/Vendar pa je ta integracija nezadostna, tisto, karsmo uspeli doseči s tem delom doslej, ni zadovoljivo,potrebuje določene dopolnitve. S tem se je ta skupinaposebej ukvarjala, vi boste v strategiji ugotovili izanalize stanja, iz opisa razmer, o čem sedajpravzaprav govorim, predstavljene so tudi pravnepodlage urejanja tega področja in izhodišča, načelain cilji za rešitve, ki jih prav tako na teh straneh. Obtem boste našli tudi nekaj mednarodnih primerjav, kiso same zase že zelo zgovorne. Kažejo namreč, da se spodobnimi vprašanji, kot so tista, s katerimi seukvarjamo v Sloveniji, ukvarjajo tudi države, kot soFinska, Švedska, Avstrija, Čehi… iščejo načine, skaterimi bi pritegnili večji del romske populacije včim daljše trajanje vzgoje in izobraževanja in jih nata način usposobili, tako kot se usposobi večji delpopulacije v vsaki državi, da sami sebi ustvarjajoprostor v tej družbi za kolikor je le mogočekvalitetno življenje.↔GABER10:20 integr. nezadost.,dosežki nezadovoljivi,potrebne dop.Strat.: analiza stanja, razmere,pravne podlage, izhodišča, načela,cilji za rešitve+ medn. primerjave: podobna vpr.Finska, Švedska, Avstrija, Češka –kako pritegniti več R. v daljše izobr.– usposobiti, da »sami sebiustvarjajo prostor v tej družbi zakolikor je le mogoče kvalit. življ.«66

PRVI RADIJSKI KORAKI – Priročnik za romske novinarje in novinarke © 2004 Mirovni inštitut ter avtorji in avtoriceČe izostane izobrazba, če izostane doseganjefunkcionalne pismenosti, ki ni samo osnovna, omogočačloveku v določenem času ravnati v neki družbi,potem smo si v nekem delu zaprli vrata, da bi samiodločali o svoji usodi. Romska populacija v enem deluSlovenije, posebej v Prekmurju, dosega boljšerezultate, medtem ko imamo na celem dolenjskemkoncu nekaj več težav, nekaj manj uspehov, kljubtemu, da se mnogi trudijo, da bi jih bilo več. Nipomembno samo vključiti mlade v sistem, ampak jezelo pomembno, da v njem vztrajajo, da uspešnozaključijo vsaj osnovno šolo in pridejo do prvegapoklica, da se premaknejo v polje srednje šole intukaj smo posebej šibki.↔10:24 brez izobr., funkc. pismenosti(omogoča ravnati v družbi)»smo zaprli vrata, da bi sami odločali osvoji usodi«R. v Prekmurju – boljši rezult.,Dolenjska več težav, manj uspehov…»Ni pomembno samo vklj. mlade vsist., pomembno, da v njemvztrajajo, zaključijo vsaj OŠ… sepremaknejo v sr. š. - tukaj šibki.«Problem je v tem, da ni vzpostavljen pravi stik medromsko populacijo in šolo, da ni zadostne zavesti otem in tudi ne zaupanja v to, da bo obiskovanje šolepovečalo priložnosti v življenju. Dva razloga sta – enje tradicija, drug je pa ta, da smo nasploh, vsi skupajpremalo naredili za to, da bi v naši šoli romskapopulacija prepoznala tudi v enem delu okolje, ki jeprijazno kulturi romski. Mi smo sicer uspeli otrokeintegrirati, 90 odstotkov, nimamo tako veliko kot bikdo verjel posebnih oddelkov, nismo pa uspeli skupaj zromsko populacijo priti do kvalitetnih programov, ki bizadevali področje kulture in jezika romskega, nismoprišli do slovarja, do literature, ki bi dajal podlago, dabi integracija tekla tako, da bi bilo jasno, da je tovključevanje v javne šole v tej državi, da pa jehkrati to vključevanje te vrste, da omogoča ohranitlastno kulturo in jo tudi razvijati. Samo v tehdvojni kombinaciji je videti pot naprej.↔10:27 Problem: stik med R. in šolo;ni zavesti in zaupanja:šola poveča prilož. v življ.; 2 razl.:1. tradicija2. »premalo naredili za to, da bi všoli R. prepoznali okolje, prijaznor. kulturi.(90 % integrirali, malo pos. oddelkov – todabrez kval. prog. o r. kult. in jeziku, brezslovarja, lit. za podlago… »da bi int. teklatako… da je to vključ. v j. šole, hkrativključ., ki omogoča ohranit kult. in jorazvijati. Samo ta komb. - pot naprej.« ) PREDEN ZAPUSTIŠ PRIZORIŠČE,preveri, ali imaš: bistvene podatke o dogodku, zapisana imena in priimkesogovornikov in sogovornic ter drugepodatke o njih, ki so pomembni zaprispevek (včasih funkcija, včasihpoklic, včasih starost…) in za nadaljnjestike (telefonske številke, e-naslovi…), dovolj DOBRIH odgovorov, posnete naravne zvoke, ki bodonaslikali ozračje, imena in kontakte tistih, ki lahkoposredujejo dodatne informacije. ČAS VRAČANJA S TERENA Izkoristimo ga za to, dazabeležimo še kakšno podrobnost,opažanje… Razmislimo o izjavah, ki smo jihposneli (običajno so tiste, ki so senajbolj vtisnile v spomin, tiste, ki jihbomo izbrali za prispevek). Iščemo dodatne informacije,preverjamo pridobljene… V glavi, pa tudi na papirju, žepostavimo osnovno shemo prispevkain začnemo oblikovati prve stavke.67

PRVI RADIJSKI KORAKI – Priročnik za romske novinarje in novinarke © 2004 Mirovni inštitut ter avtorji in avtoriceINTERVJUIntervjuji so lahko samostojni deli radijskega programa (veliko radijskih postaj pripravljapogovorne oddaje, ki so posnete ali potekajo »v živo« v studiu); še večkrat so intervjujisestavni deli priprave novinarskih prispevkov za informativne in druge oddaje. Za dobreintervjuje je treba izbirati prave sogovornice in sogovornike, se na pogovore z njimidobro pripraviti in jih seveda dobroizpeljati.Manca Košir: MLADI NOVINAR O tem, s kom boš govoril/-a, seodločiš na podlagi teme. Vedno poskušašnajti take ljudi, ki lahko povedo kaj več, kotlahko sam/-a zbereš po arhivih, na internetuitd.Najboljši sogovorniki so seveda tisti, ki vedonajveč o določeni temi, ki so najbolj vpleteniv dogajanje, ki bi bili v zgodbi »osrednjiliki«, ki jih dogajanje najbolj zadeva… Priiskanju sogovornic in sogovornikov so vveliko pomoč urejene baze virov. Odločitveolajša tudi poznavanje širše teme, o katerinaj bi tekel pogovor s sogovornikom alisogovornico – novinarji in novinarke, ki rednospremljajo določena področja, lažje najdejodobre sogovornike in sogovornice. Ne ustraši se imen, ki se zdijo 'velika'in pomembna – vplivnih politikov, močnihgospodarstvenikov, zelo uspešnih športnikov,svetovno znanih literatov… Novinarke innovinarji sprašujejo v imenu vseh poslušalkin poslušalcev in javnosti nasploh, iz česarmorajo črpati samozavest in pogum, da (naprimeren način!) pristopijo k vsakomur, ki bibil pomemben za razjasnitev posamezneteme ali dogodka. Ljudje »na položajih« pogosto poskušajonovinarje in novinarke odpraviti prek svojihtajnikov in tajnic. Podjetja, organizacije ininstitucije imajo v ta namen (filtriranjastikov vodilnih predstavnikov z novinarji,novinarkami in drugimi) tudi posebne službeza stike z javnostmi in podobno.str. 33Intervju je dvoje:1. metoda novinarskega dela,2. novinarska vrsta.Intervjuvanci so:1. ljudje, ki o kaki zadevi veliko vedo in sopristojni za pogovor o določeni temi;2. ljudje, ki so zanimivi zaradi svojegaživljenja, dela, osebnega razmišljanja.Intervjuju, v katerem nas zanima sobesednikzato, ker je pristojen za obravnavo določenesnovi, pravimo tematski intervju. V njempredstavljamo mnenje sobesednika,zanimive ugotovitve, do katerih je prišel,podatke, ki jih dobro pozna… (…)Druga vrsta pogovorov so osebnostni(biografski) intervjuji. V njih predstavljamoživljenjsko pot sogovornika, ki je zanimivzato, ker je ali dobil življenjsko priznanje,napisal kako pomembno knjigo, dosegelizjemen športni rezultat, ker praznuje visokživljenjski jubilej in podobno.(…) Seveda ni potrebno, da se priosebnostnem intervjuju držite pravila»sprehodi se skozi sobesednikovo življenje«kot pijanec plota. Pravila so zato, da jihkršimo, tudi pri stalnih oblikah novinarskegasporočanja. Gre le za to, da veste, da stanajpogostejši ti dve zvrsti pogovora, ta dvatipa. Lahko ju tudi pomešate, pa sepogovarjate o življenju in v tem okvirupozorneje o določeni temi. Vedite le, da jevaša naloga predstavljati sogovornika in nesebe. Zato je tudi v intervju vpletenainformacijska zvrst, saj z njim obveščatebralce o življenju, delu, pogledih in mislihintervjuvanca in ne o svojih stališčih in osvojih pogledih na sogovornika. Svoj poglednanj povejte v drugi vrsti, ki spada vinterpretativno zvrst in se ji reče portret.68

PRVI RADIJSKI KORAKI – Priročnik za romske novinarje in novinarke © 2004 Mirovni inštitut ter avtorji in avtoriceLjudje, ki delajo kot predstavniki za stike zjavnostmi (včasih imajo njihova delovnamesta tudi drugačne nazive), so plačani zato, da govorijo (in pišejo) izključno stvari, kiso v interesu organizacije, podjetja,institucije... Zato morajo novinarke innovinarji vedno ohraniti kritično držo doposredovanih informacij in jih nikoli sprejetikot dokončno različico »resnice«. Poleg tegapredstavniki in predstavnice za stike zjavnostmi v podjetju, organizaciji,instituciji… niso za to, da sprejemajosamostojne odločitve, ampak za to, daodločitve drugih prikažejo v najboljši možniluči. Novinarke in novinarje pa sevedazanimajo tisti, ki imajo moč sprejemanjaodločitev, zato se le redko lahko zadovoljijos tem, da jih povežejo s predstavniki inpredstavnicami za medije (stike z javnostmiipd.). ČE IZBRANI VIR ODKLONI POGOVOR (povzeto po spletnih virih) Nima časa… Ponudi bolj primeren čas in/ali kraj. Če gre za pomemben vir, bodipripravljen/-a na to, da omejiš čas, ki ga potrebuješ (in zahtevaš od vira). Boji se… Meni, da ga boš naslikal/-a v slabi luči. Bodi jasen oziroma jasna glede tega,zakaj želiš govoriti s tem virom in zakaj zgodba potrebuje prav njegov pogled. Včasihgre samo za tremo, za nelagodje zaradi pogovora z novinarjem ali novinarko. Takrat sezelo potrudi biti kar najbolj ti, da se človek lahko sprosti. Ne uporabi besede»intervju«; raje reci le, da bi rad/-a govoril/-a z njim ali z njo. Nikoli pa ne prikrivajdejstva, da boš pogovor snemal/-a. Ne ve, kaj bi povedal… Morda si izbral/-a napačen vir. Mogoče samo nisi dal/-ajasno vedeti, kaj potrebuješ. Osredotoči se na to, kar oseba hoče povedati oziromagovori, pa morda prideš do česa povsem nepričakovanega, do nečesa, kar ni bilo prvotnicilj pogovora, pa se izkaže za zelo pomembno. Nekdo ga ščiti… Treba je priti mimo tajnice, tajnika ali predstavnice, predstavnika zastike z javnostmi. Bodi vljuden ali vljudna, a obenem vztrajen oziroma vztrajna. Pišineposredno viru. Pokliči v času kosila ali po uradnem delovnem času – oseba je morda vpisarni, brez tajnice. Ali tajnika. Nekateri novinarji in novinarke so znani po tem, da sepreprosto pojavijo v pisarni ali na drugem kraju, kjer vedo, da bodo našli osebo, ki joiščejo. Uporabi posrednika – nekoga, ki pozna vir in lahko zastavi dobro besedo zate, dase vir lažje odloči za sodelovanje. Izhajaj s stališča, da morajo javni uslužbenci odgovarjati na vprašanja in da imajavnost pravico vedeti… Igraj na njihov čut, da so v službi javnosti. Če rečejo »brezkomentarja«, jih vprašaj, kaj so si mislili zadnjič, ko so prebrali zgodbo, v kateri jenekdo odgovoril »brez komentarja«. Se jim je zdelo, da človek nekaj skriva? Ali ne biraje dali nekaj informacij, da se zadeve razčistijo? Igraj na karto njihovepomembnosti. Reci jim, da res potrebuješ njihova stališča, da lahko k zgodbi prispevajonekaj, česar ne more nihče drug.Včasih je kljub vsem prizadevanjem nemogoče priti do zaželenega sogovornika ali sogovornice.Če bi poslušalke in poslušalci v danih okoliščinah utemeljeno pričakovali pogovor z določenoosebo ali novinar/-ka meni, da bi bilo za celovito informiranje treba pridobiti tudi mnenje te69

PRVI RADIJSKI KORAKI – Priročnik za romske novinarje in novinarke © 2004 Mirovni inštitut ter avtorji in avtoriceosebe, lahko v prispevku na kratko izpostavi dejstvo, da je poskušal/-a priti do ustreznegasogovornika oziroma sogovornice, vendar ta ni želel/-a odgovarjati na vprašanja. PRIPRAVADobra priprava omogoča, da zastavljašdobra vprašanja. Sogovornikom insogovornicam pa da vedeti, da te nemorejo zlahka odpraviti.Ljudem se zdi podcenjujoče, celo žaljivo,če novinar ali novinarka pride na pogovornepripravljen/-a in začne spraševati poosnovnih informacijah, ki bi bile dostopnestr. 99Karmen Erjavec in Zala Volčič:MEDIJSKA PISMENOSTIntervju zahteva potrpežljivost, zaupanjein sposobnost poslušanja, spraševanja,opazovanja in spominjanja. Novinarjimorajo imeti predvsem sposobnostspraševanja in poslušanja. Tisti, ki sodobro pripravljeni, lahko razpoznajo,ali vir govori resnico, polepšuje stvari,ali celo laže.tudi brez osebnega pogovora. Vedno je treba poznati vsaj osnove o sogovorniku alisogovornici in/ali temi – tako ne zapravljaš svojega in njegovega oziroma njenega časa in seizogneš zadregam. Če gre za slavno osebo, nočeš zastaviti vprašanj, na kateraje človek že stokrat prej odgovarjal (Esme Redžepove, naprimer, ne vprašaš, kdaj se je začela ukvarjati z glasbo…).Uporabi svoj arhiv, skupne baze podatkov na radijski postaji,preišči internet, pogovori se z drugimi novinarji innovinarkami, ki so se že pogovarjali z izbrano osebo...Vprašaj druge,kaj vedo o človeku,preveri, kaj je bilo onjem že zapisanega… Vedi, kaj hočeš doseči s posameznim intervjujem – ali potrebuješ dejstva, podatke alireakcijo osebe na določeno situacijo, ali želiš bolj poglobljeno razumeti osebo…? Pogovori se zurednikom ali urednico. Odloči se za svoj zorni kot, svoj osnovni pristop, in zgradi intervjuokoli njega.str. 112Tomaž Perovič in Špela Šipek: TV NOVICEZa dober intervju ni dovolj, da poznate le informacije v zvezi z aktualnim dogodkom, pač pamorate o stvari vedeti precej več. Najbolje, da situacijo ponazorimo s primerom: v parlamentusprejemajo sveženj gospodarskih ukrepov, poslanci pa se okoli te teme precej prepirajo. Ciljporočanja je povedati gledalcem, kaj konkretno ti zakoni pomenijo, intervju s finančnimministrom pa lahko hitro postane nerazumljiv. Da mu lahko postavimo vprašanja, ki bodo terjalajasen in kolikor se da razumljiv odgovor, moramo sami vedeti precej ne le o vsebini predlogagospodarskih ukrepov, pač pa tudi o gospodarski politiki nasploh, kakšne učinke bodo ti zakoniimeli, kako so povezani z bančno politiko itn. Poleg tega moramo poznati še ozadje političnegadogajanja. K dobri izvedbi intervjuja veliko pripomore seznam bistvenih vprašanj, pripravljenih inzapisanih vnaprej. S takšnim spiskom se lahko med pogovorom bolj sprostiš in si boljdojemljiv/-a za vsebino, ker veš, da ne boš izpustil/-a nobene pomembne teme. Pripravljeni70

PRVI RADIJSKI KORAKI – Priročnik za romske novinarje in novinarke © 2004 Mirovni inštitut ter avtorji in avtoriceosnutek intervjuja pa naj ne bo preveč podroben in ne edino vodilo med pogovorom. Gre samoza pripomoček, ki da spraševalcu ali spraševalki samozaupanje, vprašanjem pa večjo težo. IZVEDBA (povzeto po spletnih virih)Pikolovsko urejati vrstni red vprašanj je nesmiselno, ker se je treba prilagajati potekupogovora. Kljub temu ima dober intervju določeno strukturo. Začne se s preprostejšimi,splošnejšimi vprašanji, se nadaljuje z zapletenejšimi, bolj podrobnimi, se vmes nekoliko omili z»mehaničnimi« vprašanji (najljubši pisatelji, prihodnji projekti…) in se zaključi s poizvedbo, kiima pridih 'končnosti' (na primer: po čem bi radi, da si vas ljudje zapomnijo?). Medtem ko pripravljaš opremo, se pogovarjaj s sogovornikom oziroma sogovornico, danavežeš stik, ga/jo sprostiš… Med pogovorom ves čas preverjaj, ali snemalnik deluje, in raje zapiši preveč kot premalo. Kombiniraj odprta in zaprta vprašanja. Zaprta vprašanja so primerna za pridobivanjeosnovnih informacij, obenem pa dajo sogovorniku ali sogovornici možnost, da »malo zadiha«,saj so taka vprašanja zanj bolj preprosta. Intervjuji pa so običajno namenjeni pridobivanjuširših in bolj poglobljenih odgovorov, zato večinoma temeljijo na odprtih vprašanjih – takšnih,na katera ni mogoče odgovoriti z »da« ali »ne«. Sprašuješ: »Kako…?«, »Opišite mi…«, »Povejtemi, zakaj…?«… Ne prekinjaj, ne zastavljaj dolgih vprašanj, ne govori preveč, ne izzivaj prekmalu inpreveč. Tam si zato, da slišiš mnenja, ne da jih ponujaš. Lahko pa pomaga vzpostaviti stik, čerazkriješ kaj o sebi. Ponudi svoje misli in opažanja, a v majhnih količinah. Vprašanja zastavljaj na nevtralen način. Ne vprašaj, na primer: »Ali ni res, da bi ga moraliodpustiti?«. S tem sam/-a praktično že odgovoriš na vprašanje. Ubeseditev ključnih vprašanjje zato treba skrbno pripraviti. Dolžina pogovora je odvisna od tega, kaj potrebujemo in skom govorimo. V vsakem primeru naj bodo vprašanja kratka injedrnata. Če vprašanje zahteva ozadje, ga povej kar najboljjedrnato, potem pa zastavi kratko vprašanje, očitno ločenood dejstev, ki si jih navedel ali navedla pred tem.Velja zakonitost:daljše je vprašanje,krajši bo odgovor. Osredotoči se na to, kar ti sogovornik ali sogovornica pripoveduje, ne na to, kaj bo tvojenaslednje vprašanje. Tvoje naslednje vprašanje bo boljše, če poslušaš odgovor na prejšnje.Poslušaj kritično. Si razumel/-a, kaj ti sogovornik ali sogovornica govori? Če ne, naj pojasni šeenkrat. Poslušaj, kaj NI bilo povedano. Se sogovornik ali sogovornica izogiba temi? Sogovornika ali sogovornico glej v oči in pozorno poslušaj, kaj govori. Morda zveni kotnenavaden napotek, pa vendar: če je to le primerno, se smehljaj (ob nekaterih temah bi bilnasmeh lahko zelo neprimeren). Običajno nasmeh pomaga, da se oba (tisti, ki sprašuje, in tisti,ki odgovarja) nekoliko sprostita in se lažje pogovarjata.71

PRVI RADIJSKI KORAKI – Priročnik za romske novinarje in novinarke © 2004 Mirovni inštitut ter avtorji in avtorice Ko sogovornik ali sogovornica govori,prikimavaj in tako kaži, da spremljaš inrazumeš, kar govori. Sedi na koncu stola,nekoliko nagnjen/-a naprej. Taka pozasporoča pozitiven, angažiran odnos. Opazuj in opazi neverbalni jezik(tisto, kar ni izraženo z besedami),oblačila, fizične poteze, interakcijo zdrugimi… To ti omogoča, da za poslušalcain poslušalko naslikaš podobo sogovornikaali sogovornice, in pogosto razkrije kaj,česar besede ne povedo. Opazuj okolicoin posnemi naravne zvoke. Nadzoruj svoje gibe in mentalniodnos. Če sogovornik ali sogovornicazazna, da ti ni všeč ali da podcenjuješnjegova oziroma njena mnenja, je pogovorobsojen na propad.str. 101Karmen Erjavec in Zala Volčič:MEDIJSKA PISMENOSTMed intervjuvanjem je pomembnoopazovanje sogovornika. Opazovanje dodabarvo prispevku. Novinar mora medintervjujem posebno pozornost posvečatipredvsem naslednjima dvema sklopomavprašanj:- Kaj je neobičajno na tej osebi ali vprostoru? Na primer, kakšen je videti (ali imabrado, ali je negovan, naličen), kako jeoblečen, kako se obnaša (živčno, strogo, senikoli ne nasmehne), kakšen je prostor, vkaterem poteka pogovor (pohištvo, slike,svetloba itd.)…- Ali se vir jasno izraža? Kako govori o temipogovora? Ali se prijetno, odkrito smeji? Alije prestrašen? Kako gestikulira? Kakšnepoze je zavzel pri posameznih vprašanjih? Sprejmi vabilo, če ti sogovornik ali sogovornica želi razkazati po svoje posestvo, pisarno,dom, tovarno… Beleži, kar vidiš, in snemaj, kar slišiš. Včasih najboljše stvari izveš takrat, ko je pogovor 'uradno' končan, zato je trebaohraniti zbranost ves čas, dokler si s sogovornikom ali sogovornico. Povej sogovorniku ali sogovornici, da ga/jo boš še poklical/-a, da preveriš dejstva, inpotem to tudi naredi. Pokliči, ko si skoraj pri koncu s pripravo prispevka. To naj bo drugiintervju. Pozanimaj se o stvareh, ki jih nisi dobro razumel/-a ali bodo del zgodbe, pa se ssogovornikom ali sogovornico o njih nista dovoljpogovorila.Dušan Đurič: Če sprašuješ tako, dazdružuješ po več vprašanj,se sogovorniki alisogovornice (včasihNe zastavljajveč vprašanjnaenkrat.nehote, pogosteje pa namenoma) nekaterimvprašanjem izognejo in nanje ne odgovorijo ali sejih le površno dotaknejo. Pri sogovornikih, vajenih pogovorov z novinarji innovinarkami, se včasih zdi, da odgovarjajo, pa vresnici nič ne povedo (sploh politiki). Kdor ugotovi, da seintervju obrača v takšno smer, mora vprašanje zastavitiše enkrat (na nekoliko drugačen način) ali sogovornikuoziroma sogovornici preprosto reči, da ni odgovoril/-ana zastavljeno vprašanje in le-to dobesedno ponoviti.str. 62NOVINARSKA DELAVNICAPriprava je pol uspeha; za drugopolovico pa mora biti novinarusposobljen; obvladati morakomunikacijo, poslušati mora znatidiskretno, z zanimanjem,spodbujajoče, brez vnašanjaživčnosti, brez skakanja v besedo,brez nestrpnega usmerjanja.Boljše kot ležerno je sproščenozanimanje.Postavljaj podvprašanja,dokler ne dobiš popolnegaodgovora.72

PRVI RADIJSKI KORAKI – Priročnik za romske novinarje in novinarke © 2004 Mirovni inštitut ter avtorji in avtoricestr. 100Karmen Erjavec in Zala Volčič: MEDIJSKA PISMENOSTKadar novinar nima časa za oseben pogovor, izpelje intervju po telefonu. Novinar najne intervjuva vira informacij po telefonu, če ima dovolj časa, če je vir živčen, če jenačin pridobitve informacij problematičen (npr. intervju žrtve nasilja, zaupneinformacije) in če je opazovanje bistveni del raziskave.Pri telefonskem intervjuju se mora novinar najprej predstaviti, govoriti počasi, jasno,razumljivo in postaviti kratka vprašanja. Preden začne intervju, mora postaviti telefonna ustrezno mesto, da ta med pogovorom ne pade in po nepotrebnem ne zmotiintervjuja. Če novinar snema pogovor, mora to sporočiti viru. Novinarji morajo biti pritelefonskem intervjuju prijazni, vztrajni in profesionalni.str. 34Bojan Golčar: RADIOKer ponavadi radijske postaje težijo k vzpostavljanju občasne dvosmernekomunikacije s svojimi poslušalci oziroma želijo gostiti v svojih programih osebe, kifizično v času izvedbe programa ne morejo biti prisotne v studiu, se poslužujejotelefonskih povezav. V ta namen si morajo ob napeljavi telefonskih linij v studiopriskrbeti še tako imenovan telefonski hibrid, napravo, ki prilagaja studijske nivoje infrekvenčni obseg signala na nivo telefonske linije in obratno.Aparatura, ki ima na svojem vhodu priključeno ponavadi eno ali dve telefonski liniji,se na njenem izhodu priključi na (…) telefonske module na mešalni mizi (število jeodvisno od števila telefonskih linij), s katerimi se ob vzpostavitvi telefonske linijepovežeta moderator pred mikrofonom in telefonski sogovornik, ki radijski program včasu aktivne linije sliši v svoji slušalki.Telefonski hibridi so izdelani v izvedbah za priklop na analogna in digitalna (ISDN)telefonska omrežja in so največkrat samostojni deli opreme, lahko pa so vpreprostejših izvedbah vgrajeni tudi neposredno v mešalne mize.73

PRVI RADIJSKI KORAKI – Priročnik za romske novinarje in novinarke © 2004 Mirovni inštitut ter avtorji in avtoriceOSNOVE RADIJSKE TEHNIKETehnologija je tako napredovala, da se večina zvočnega gradiva na radijskihpostajah vrti neposredno z računalnika, mini diskov in zgoščenk.Vse več radijskega gradiva je shranjenega v digitalni obliki in dostopnegana spletnih straneh. Nekatere radijske postaje celo oddajajo program samo naspletu. A ne glede na to, v kakšni obliki zvoki pripotujejo do poslušalk inposlušalcev - da bi jih lahko posneli, potrebujemo vedno vsaj mikrofon insnemalno napravo. Vsak, ki bo na radiu uporabljal tehnično opremo, se moranajprej poučiti o pravilih ravnanja z njo, sicer jo lahko nehote poškoduje.Kdor potrebuje za snemanje prispevka mini disk in mikrofon, mora to sporočiti vodji tehničneslužbe, da ta lahko zagotovi snemalno napravo vdogovorjenem terminu. Tako se ne bo zgodilanevšečnost, ko sta v hiši samo dva mini diska, trijenovinarji in novinarke pa bi se v istem terminu radiodpravili snemat vsak svojo zgodbo. Vodja tehnične službe vodi tudi evidencoizposoje snemalnih naprav in mikrofonov(zabeleži, kdo prevzame opremo). ZA TEHNIČNEPRIPOMOČKE SKRBI VODJATEHNIČNE SLUŽBE INSODELAVCI JO LAHKOUPORABLJAJO SAMO ZNJEGOVIM DOVOLJENJEM.PRED ODHODOM NA TERENmoramo nujno preveriti,v kakšnem stanju je oprema,ki jo bomo vzeli s sabo. PREVERJANJE OPREME vsakemupoklicnemu radijskemu novinarju alinovinarki hitro preide v kri. Razlog jepreprost – vsak, ki se je vrnil v studiobrez posnetka dogodka ali intervjuja,je svojo napako zelo obžaloval…Veliko novinarjev in novinark je šele povrnitvi s terena ugotovilo, da se njihovipogovori in vse drugo na 80-minutnokaseto niso shranili. Preverjanje opreme: Ali imam mini disk, mikrofon in slušalke? Ali mikrofon in mini disk delujeta? Ali je kaseta v mini disku? Ali je kaseta primerna za ta mini disk? Ali je kaseta prazna?Če ni, ali lahko izbrišem njeno vsebino? Ali imam s sabo rezervno kaseto? Ali so baterije v mini disku in vmikrofonu polne? Ali imam s sabo rezervne baterije zasnemalnik in mikrofon? VEDNO PREVERIMO, KATERE KASETE SO PRIMERNE ZA SNEMALNIK, KI GAUPORABLJAMO. 74-MINUTNE KASETE SO SICER NAJBOLJ ZANESLJIVA IZBIRA, KERSO ZDRUŽLJIVE Z VSEMI MINI DISKI.74

PRVI RADIJSKI KORAKI – Priročnik za romske novinarje in novinarke © 2004 Mirovni inštitut ter avtorji in avtorice MINI DISK Mini disk se ni najbolj »prijel« med širokimimnožicami, kot sta se, na primer, CDpredvajalnikin kasetofon. Na radijskihpostajah pa je mini disk postal nepogrešljivisopotnik novinark in novinarjev. Je velikomanjši in lažji od starejših snemalnih naprav,omogoča snemanje veliko bolj kakovostnihzvokov in – če je treba - celo montažoprispevkov brez računalnika. Vodja tehnične službe mora preveritinovinarjevo ali novinarkino znanje ravnanjaz mini diskom. Novinar/-ka mora pri svojem delu poznativsaj osnovne funkcije delovanja mini diska.Na srečo je uporaba teh naprav zelopreprosta; osnovne funkcije so zelo podobnetistim pri CD-predvajalnikih in kasetofonih,zato si jih ni težko zapomniti. HITER PREGLED OSNOVNIH FUNKCIJ IN UKAZOV MINI DISKAPLAYSTOPFF/FORWARDREW/BACKEND SEARCHMARKREC/RECORDCHARGEHOLDEJECT Predvajaj. Ustavi. Vsak pritisk nas pomakne en posnetek naprej. Če gumb pritisnemo indržimo, se hitro pomikamo naprej po istem posnetku. Vsak pritisk nas pomakne en posnetek nazaj. Če gumb pritisnemo indržimo, se hitro pomikamo nazaj po istem posnetku. S tem ukazom se premaknemo na konec posnetega materiala na kaseti. S tem ukazom ustvarimo konec trenutnega in začetek novega posnetka,ne da bi prekinili snemanje. Ta funkcija je zelo uporabna med snemanjemintervjujev, ko lahko vsako vprašanje »spravimo« pod določeno številkoposnetka, ali pa med snemanjem anket, ko ima vsak posnetek posameznegaanketiranca na kaseti svojo številko. Snemaj.(Če ne nastavimo drugače, bo snemalnik vedno začel snemati na koncuposnetega materiala.) Nekateri mini diski imajo to funkcijo združeno s tipko STOP. S pritiskomna to tipko zaženemo polnjenje baterije – seveda moramo mini disk predtem priključili na adapter električnega toka.* POZOR! Te funkcije ne smemo uporabljati, če v mini disku niakumulatorske (rechargeable) baterije. Če priklopimo na napajanjemini disk z navadno baterijo, lahko pride do požara!!! Ta drsni gum »zaklene« vse funkcije na mini disku.Preden začnemo z delom, ga moramo izključiti (premaknemo ga tako, da nevidimo rumene črte pod gumbom). Kadar imamo snemalnik spravljen, pa tofunkcijo vključimo, da se po nesreči ne pritisne kakšen gumb in sprožisnemanje ali predvajanje. S pritiskom na ta gumb se odprejo vratca mini diska, da vstavimo alivzamemo ven kaseto. VHODI IN IZHODIVsak mini disk ima okrogle vtiče - vhode in izhode - prek katerih lahko snemamo,presnemavamo in poslušamo.75

PRVI RADIJSKI KORAKI – Priročnik za romske novinarje in novinarke © 2004 Mirovni inštitut ter avtorji in avtorice Rdeči vhod /MIC/ je namenjen mikrofonu. Beli vhod /LINE IN/ uporabljamo, kadar snemamo kakšen dogodek (npr. koncert);vanj vklopimo kabel iz distribucije za ozvočenje dogodka. Za pomoč prosimo tonskegamojstra dogodka, ki bi ga radi posneli. Če snemamo prek ozvočenja, se na posnetkuveliko bolje sliši tisto, kar je bilo povedano (odigrano, zapeto) v odrske mikrofone, manjpa se slišijo odzivi publike in drugi zvoki iz okolja, kot če bi dogodek snemali s svojimmikrofonom v roki. Rumeni vhod /CHARGE/ je namenjen električnemu adapterju za napajanje baterij. Črni izhod je tam za slušalke ali za kabel za povezavo z računalnikom pripresnemavanju posnetkov z mini diska na računalnik.SNEMANJE NA POSEBNOKASETO V MINI DISKUZAŽENEMO S PRITISKOMTIPKE Z OZNAKO REC. SNEMANJE Z MINI DISKOM Kadar snemanje teče, na prikazovalniku (malemzaslonu) teče čas snemanja; odvisno od nastavitev seprikazuje tudi jakost posnetega zvočnega signala. Kadar pogovor prekinemo in ustavimo snemanje s tipko STOP, pa bi želeli posneti šedodaten material ali drug pogovor, imamo na voljo dve možnosti: Ko je mini disk v »osnovni poziciji«, se pravi, ko še nismo pritisnili nobenega gumba,pritisnemo gumb REC (snemanje). Naprava bo avtomatično začela snemati na koncu prejšnjegaposnetka, tako da ni nevarnosti, da bi presneli že posneti material. Če nismo prepričani, ali jemini disk v osnovni poziciji, potem za vsak primer nekajkrat pritisnemo gumb STOP. Na mini disku pritisnemo gumb END SEARCH; tako bo naprava nadaljevala snemanje nakoncu že posnetega materiala – potem, ko bomo pritisnili še REC (snemanje). KAKO DO ČISTIH IN UPORABNIH ZVOČNIH ZAPISOV? PRED SNEMANJEMnujno ponovnopreverimo delovanjemikrofonain mini diska. Če v slušalkah ni slišati zvoka in sobaterije v mini disku in mikrofonu polne,smo najbrž pozabili, da je trebanekatere mikrofone pred snemanjemvključiti s posebnim gumbom.MED SNEMANJEMredno preverjamo,ali je vse v reduin v slušalkah slišimokakovosten zvok.KO SNEMAMO POGOVOR,SOGOVORNIKU MIKROFONA NESILIMO PRED USTA, AMPAK GADRŽIMO PRIBLIŽNO ENO PED(20 CENTIMETROV)OD SOGOVORNIKOVEGA OBRAZA. Tudi kadar sami govorimo v mikrofon, gadržimo 20 centimetrov proč od sebe - takopreprečimo, da bi bili naši p-ji slišati kotpljuvanje po mikrofonu.76

PRVI RADIJSKI KORAKI – Priročnik za romske novinarje in novinarke © 2004 Mirovni inštitut ter avtorji in avtoricePRI DELUNA TERENUPAZIMO,DA NE SNEMAMOSOGOVORNIKOVIN SOGOVORNICV PREVEČHRUPNEMOKOLJU. Pogovorov ne snemamo neposredno ob prometni cesti, v polnirestavraciji, na glasnem koncertu…, sicer lahko ŠUM OKOLJApreglasi izjave našega sogovornika ali sogovornice in so te zatoneuporabne. Podobno velja za snemanje v zelo vetrovnemvremenu. Takrat je dobro poiskati prostor v zavetrju in je namikrofonu obvezna uporaba zaščitne gobice. Seveda pa tudi tezvoke lahko snemamo, če jih želimo, na primer, uporabiti zazvočne učinke v reportaži. Ko snemamo pogovor z enim alidvema sogovornikoma, ki sta blizu skupaj, nastavimo mikrofonna 90-stopinjski kot. Na 120-stopinjski kot snemanjamikrofon nastavimo takrat, ko snemamo pogovor z dvemasogovornikoma, ki sta bolj vsaksebi, ali z več sogovornikinaenkrat.Pri studijskih mikrofonih Nastavitev z oznako 8pogosto obstajajo običajno uporabljamonastavitve, pri katerih z takrat, kadar sta simikrofonom pokrijemo večji sogovornika postavljenaali manjši del prostora. nasproti. Krožec (znakο), pomeni, da lahkosogovorniki sedijo v krogu z mikrofonom na sredini. Nastavitev na znak v obliki fižola ali ledvičke pa jenajprimernejša, kadar je pred mikrofonom en govorec ali dva, kisedita tesno z ramo ob rami.Veliko mikrofonovomogoča nastavitevkota snemanja(90 ali 120 stopinj). PRAVILA ZA RAVNANJE Z MIKROFONOM Na mini disku mikrofon vklopimo v rdeči vhod (MIC).Nekatere mikrofone je treba pred snemanjem vključiti (in po snemanju izključiti!) sposebnim gumbom na samem mikrofonu. Če terenski mikrofon deluje na baterijo, nesmemo nikoli pozabiti vzeti s seboj rezervnih baterij. Pazimo, da je razdalja med govorcem in mikrofonom približno 20 centimetrov.Tako dobimo najboljše posnetke, brez ropotanja in škrtanja. Mikrofonov ne smemo nikoli prijemati za mrežico.Za zaščitno peno prijemljemo mikrofone le takrat, ko peno natikamo ali jemljemo zmikrofona. Mikrofone moramo zaščititi pred vremenskimi vplivi,predvsem pred dežjem in prahom, in pred človeško nemarnostjo, kot je polita pijača inpodobno.77

PRVI RADIJSKI KORAKI – Priročnik za romske novinarje in novinarke © 2004 Mirovni inštitut ter avtorji in avtorice KAKO SI S PRIPRAVO OLAJŠAMO MONTAŽO? V montirnici se vedno mudi, saj na to, da bi pripravili svoje prispevke, navadno čakajo še drugisodelavci in sodelavke. Zato je prav, da se pred prihodom v montirnico temeljito pripravimo, datam ne izgubljamo časa. PRIPRAVE NA MONTAŽO SEZAČNEJO ŽE PRED SNEMANJEM, KO SEODLOČIMO, V KAKŠNI OBLIKI BI RADISVOJE POSLUŠALCE SEZNANILI ZDOGODKOM ALI DOGAJANJEM, OKATEREM BOMO POROČALI. Premisliti moramo, katere zvočne zapisevse potrebujemo. Zagotovo se nam bokakšna stvar utrnila še na terenu, ne smemopa se odpraviti na teren brez temeljitepriprave, sicer bomo ob vrnitvi ugotovili, danam manjka cel kup posnetkov in podatkov.Na snemanjih si pripravo namontažo lahko olajšamo tako,da uporabljamo ukaz MARK,s katerim ustvarjamo»tracke« oziroma posamezneposnetke na mini-disku. Tako lahko, na primer, med pogovorom predvsakim vprašanjem pritisnemo gumb MARK, s čimerbodo posamezna vprašanja in odgovori nanje ločenipo posnetkih (trackih). Prvo vprašanje in odgovorbosta, na primer, track 1, druga track 2, itd.Uporaba tega ukaza je zelo priporočljiva, ker lahkotako hitro poiščemo dele posnetkov, ki jihpotrebujemo. Medtem ko pogovor teče, si za vsak»track« vsaj na kratko zapišemo, o čem je tekla beseda. Tako bomo lahko že predpresnemavanjem posnetka v računalnik določili, kateri deli pogovora so zanimivi in uporabni,kateri pa ne. Za vsak pogovor sizapišemo: Z zapisovanjem podatkov o pogovorih in drugihposnetkih preprečimo, da bi jih izbrisali ali izgubili meddrugimi posnetki. koliko časa je trajal, od katere do katerezaporedne številke zapisa(trackov) pogovor traja, kdaj je bil posnet. Podatke naj briše oseba, ki je odgovorna za tehnikoin še to šele potem, ko je ves material presnet vračunalnik. Tako se izognemo izgubi materiala; naterenu se namreč kaj hitro zgodi, da v naglici ponesreči izbrišemo ravno tisto, kar bi potrebovali.Posnetek lahko označimo, na primer, takole:Track 1-7 / trajanje: 30'48'' / datum: 30.06.2004 / Pogovor z JožekomHorvatom – MucemČe si bomo že med snemanjem tako uredili posnetke inzapiske, si bomo prihranili ogromno časa za pripravo namontažo. BRISANJE POSNETKOVNA TERENU NIPRIPOROČLJIVO! ALJAŽ PENGOV BITENC78

PRVI RADIJSKI KORAKI – Priročnik za romske novinarje in novinarke © 2004 Mirovni inštitut ter avtorji in avtoriceNOVINARSKE ZVRSTI ALI ŽANRINovinarji posredujejo informacije in mnenja poslušalcem v ustaljenih oblikah,ki jih imenujemo novinarske zvrsti ali žanri. Žanri so kot nekakšni recepti zaoblikovanje oziroma razvrščanje novinarskega materiala - informacij.Novinarjem in novinarkam olajšajo pripravo besedil in prihranijo čas, ker jenove informacije veliko lažje razvrstiti za posredovanje v radijskem programu,če poznamo določene ustaljene strukture. Poslušalcem in poslušalkam panovinarski žanri olajšajo razumevanje novinarskih sporočil.Žanri niso značilni samo za novinarstvo - poznamo jih tudi v literaturi, filmu, glasbi. Tako kotso si po celi vrsti lastnosti bolj ali manj podobni med sabo vsi »doktor romani«, vse filmskeakcijske drame, vse pop-rock ali turbo folk popevke…, so si med sabo po določenih lastnostihpodobni tudi novinarski prispevki - novinarskaporočila, reportaže, vesti, komentarji, Manca Košir:intervjuji… Dobro je poznati nekaj osnovnihstr. 19 MLADI NOVINARznačilnosti in si tako olajšati delo ter obenemDve temeljni novinarski zvrsti sta:pritegniti več poslušalcev in poslušalk.1. informativna zvrst2. interpretativna zvrst VEST Informativna zvrst (nekateri ji rečejoobveščevalna ali poročevalska) imanalogo, da bralca o dogodku, ki se jezgodil, le obvesti. Informira ga o njem alinjegovem poteku. Kako bomo spoznali, vkatero zvrst spada posamezenprispevek? Tako da bomo pogledali, alinovinar v njem le informira ali želipovedati še kaj drugega. Če gre zainformativno zvrst, v kateri sporočamo otem, kaj se je zgodilo, kdaj, kje, tudi zakaj,povemo le to in nič drugega. Novinar je vbesedilo nevtralen, nekako odsoten, sajne daje svojega mnenja o dogodku, svojeocene, analize in vrednotenja. To dela vprispevkih druge velike skupinenovinarskih vrst in žanrov.Interpretativna zvrst (razlagalna,pojasnjevalna, ki ji nekateri rečejo tudianalitična ali pa presojevalna) dogodek, kije bil praviloma upovedan v eni od vrstinformativne zvrsti, pojasnuje, analizira,komentira in ocenjuje. Novinar v tej zvrstini nevtralen, ampak je angažiran, vbesedilu je prisoten s svojimi mnenji odogodku, s svojimi stališči do njegovihvzrokov in možnih posledic.Vest odgovarja na osnovna vprašanja, ki si jihobičajno zastavljamo tudi v medsebojnihpogovorih v vsakdanjem življenju, ko drugdrugemu pripovedujemo o novostih.Ker je kratka, je vest primerna za najboljsprotno obveščanje, ko hočemo poslušalcemin poslušalkam postreči še najbolj svežeinformacije.Vest mora odgovoriti na vprašanja: KAJ se je zgodilo? KDO je bil udeležen? KDAJ se je zgodilo? KJE se je zgodilo?Če je le mogoče, vest odgovori tudi navprašanje: ZAKAJ se je to zgodilo?Da se je zgodilo nekaj novega, nekaj, česar šenismo vedeli, je seveda osnovni pogoj zaobjavo vesti v medijih.79

PRVI RADIJSKI KORAKI – Priročnik za romske novinarje in novinarke © 2004 Mirovni inštitut ter avtorji in avtoriceNa radiu vest napišemo, ko imamo do oddaje premalo časa, da bi o dogodku pripravilibolj temeljito in poglobljeno poročilo. Vest je uporabna tudi takrat, ko zaradi drugihdogodkov v oddaji zmanjkuje časa in ga ni dovolj, da bi lahko o dogodku obširnejeporočali, vseeno pa bi o njem radi obvestili poslušalce in poslušalke. V vesti predstavimoosnovna dejstva in najbolj pomembno informacijo povemo že v prvem stavku.Vest je osnovnanovinarska zvrst innajbolj ustaljena radijskaoblika, s kateroinformiramo javnost.najbolj zanimajo in katerih se najraje udeležujejo.Z radijskih valov slišimo tudi napovedi dogodkov, nakatere poslušalci in poslušalke sami niso vabljeni oziromado njih sploh nimajo dostopa – pa so ti dogodki takopomembni, da jih je vredno pozornost posvetiti ževnaprej (dolgo pričakovani sestanki, obisk ministra vmajhni občini, kjer deluje lokalni radio, pomembnozasedanje mednarodne organizacije…). Sploh na manjših radijskihpostajah, ki nimajo dovolj novinarjevin novinark, da bi lahko ti osebnopokrili vse dogodke, v obliki vestivelikokrat povzemajo poročilatiskovnih agencij in včasih tudidrugih medijev. Kadar povzemamo vsebino, ki sojo pripravili drugi, ne smemopozabiti navesti vira informacije(npr: »po poročanju tiskovneagencije STA/časnika Delo/tednikaMag/produkcije ROMIC/Murskegavala/slovaške romske tiskovneagencije……«)… Obliko vesti ima lahko tudi NAPOVED, s kateroželimo poslušalce in poslušalke opozoriti na dogodek, kise ga lahko tudi sami udeležijo – koncert, predstavo,proslavo, nogometno tekmo… Da bi bile napovedidogodkov zanimive, moramo biti v stiku s tem, karse dogaja okoli nas, in s svojimi poslušalci inposlušalkami; ugotavljati moramo, kakšni dogodki jihTudi v napovedi dogodkaodgovarjamo na vprašanja kdo, kdaj, kje, kajin (po možnosti) zakaj. Da je treba navajati vire informacij, velja takoza vest kot tudi za vse druge novinarske žanre.Navajanje vira je med drugim smiselno tudi zato,ker tako zavarujemo svojo verodostojnost, če seizkaže, da je informacija napačna.Vest je ena od tistih zvrsti, ki nisonamenjene izražanju novinarkinegaali novinarjevega mnenja, ampak leinformiranju javnosti o pomembnihdogodkih.Pri pisanju vesti in novinarskih prispevkov za radionasploh se moramo ves čas truditi, da bi programzvenel čim bolj podobno običajnemu govoru. VEST V NADALJEVANJIHVčasih se zgodi, da ne moremo takoj, ko izvemo prveinformacije, odgovoriti na vsa osnovna vprašanja, dogodek pa je tako pomemben, da je treba onjem brez odlašanja obvestiti javnost in ji posredovati vsaj tisto, kar je že znano in dostopno.80

PRVI RADIJSKI KORAKI – Priročnik za romske novinarje in novinarke © 2004 Mirovni inštitut ter avtorji in avtoriceTakrat lahko objavimo le kratko vest (z najosnovnejšimi podatki); ko pridobimo še preostale,manjkajoče informacije, objavljeno vest dopolnimo. Takšno sprotno dograjevanje imenujemotudi vest v nadaljevanjih. Ta je še posebej značilna za radijski medij, ki zlahka hitro prekineprogram in nameni kratek čas pomembnemu obvestilu.str. 22Manca Košir: MLADI NOVINARAmeriški učbeniki sploh učijo, da novinar nivreden počenega groša, če tudi pri vesti niustvarjalen. A pri njej ne gre toliko za to, da joboste čisto po svoje in izvirno napisali, kot zato, da boste čimprej prinesli pomembno snovzanjo. Da boste odkrili novico. Saj poznatetisto znamenito zgodbo o mladem reporterjuzačetniku,ki…Urednik pošlje novinarja – začetnika napremiero v znamenito gledališče. Naroči mu,naj popiše ta svečani dogodek: koliko ljudi jebilo, kako so delo sprejeli, komu so najdljeploskali… Mladi reporter se vrne v uredništvobrez poročila, čemur se urednik močnozačudi: »Kje je tvoje poročilo o premieri?«»Ga nisem mogel napisati,« odgovorimladenič. »In zakaj ne?« zviša glas urednik.»Zato, ker premiere sploh ni bilo. Gledališčeje namreč zajel – požar.«Zgodbica naj pokaže, kaj pomeni novinarskomisliti. Da je požar za časopis pomembnanovica, veliko pomembnejša kot premiera.Požar je nepričakovan, presenetljiv dogodek,za premiere pa tako vemo, kako potekajo.Zakaj bi potemtakem moral pisati o požaru, bimoral vedeti vsak novinarski zelenec. POROČILO Druga najpogosteje uporabljenainformativna zvrst na radijskih valovih jeporočilo. Zanj se odločimo, kadar želimoposlušalke in poslušalce informirati oposebno pomembnem dogodku za širšoskupnost.Radijsko poročilo je daljše od vesti.Novinar/-ka v poročilu obvprašanjih kdo, kje, kdaj, kaj inzakaj odgovarja še na vprašanje,kako se je vse skupaj zgodilo? Tudi v poročilu so najpomembnejše informacije strnjene na začetku.V nadaljevanju sledi natančnejši opis poteka dogodka.Udarni uvod poročila (in drugih zvrsti) se v novinarstvu imenuje VODILO (v časopisih je toprvi odstavek, ki sledi naslovu, in je natisnjen s poudarjenimi črkami). Namen vodila je, daposlušalcem in poslušalkam v stavku ali dveh posreduje bistvene informacije o dogodku. Vvodilu (tako kot v novinarski vesti) novinar/-ka odgovori na vprašanja: kje, kdaj, kaj, kdo inzakaj? Ker gre za pomemben dogodek, novinar/-ka predstavi tudi njegove posledice. V poročilu novinar/-ka navaja preverjeneinformacije, ki so jih o dogodku posredovalidrugi, ali pa pripoveduje o dogodkih, ki jih jevidel/-a in slišal/-a sam/-a. O dogajanju siprizadeva poročati nepristransko, kar jevčasih zelo težko. Kljub temu velja, damorajo poslušalci in poslušalke vedeti, kdajgre za mnenje in kdaj za informacijo; če želio dogajanju izraziti svoje mnenje, novinar/-ka po dogovoru z urednikom ali urednicolahko pripravi komentar.81

PRVI RADIJSKI KORAKI – Priročnik za romske novinarje in novinarke © 2004 Mirovni inštitut ter avtorji in avtorice Radijska poročila so pogosta oblika javljanja s terena. Včasih so za takšna javljanjapotrebovali več opreme, danes pa je dovolj mobilni telefon na terenu in hibrid v studijskemtelefonu, ki omogoča snemanje in oddajanje telefonskega javljanja v eter. V takšnem primerunovinar/-ka v minuti ali dveh poroča o dogodku, ki muprisostvuje. Od dogodka je odvisno, ali se v eter javile enkrat ali večkrat, tako da poročanje dopolnjuje znovimi informacijami. Ob vrnitvi v uredništvo lahkonovinar/-ka iz posnetega materiala pripravi poročilo,ki vključuje tudi zvočni material s terena. Posnete izjave v poročilu - če so dobro izbranein umeščene v prispevek - pritegnejo pozornostposlušalk in poslušalcev ter prispevajo kverodostojnosti poročanja.Ko izbiramo izjave,moramo paziti,da predstavimo različnastališča in ne namenjamopozornosti le zagovornikomene rešitve problemaoziroma enega pogleda nadogajanje. RAZVRŠČANJE INFORMACIJPogosto novinarji in novinarke dogajanje predstavijo tako, kot so si dogodki sledili v realnemčasu. Tako nastane kronološko poročilo. Ni pa nujno, da so informacije v poročilu podane vtakšnem časovnem vrstnem redu, kot so se zgodile. Novinar/-ka lahko informacije niza tudi popomenu, kar je najpogostejši način pisanja poročil. Pri tem novinar/-ka praviloma najprej povenajbolj, proti koncu pa vse manj pomembne informacije (tako ali tako pa za vse informacijevelja, da mora njihovo vključitev v kateri koli novinarski prispevek upravičiti njihovapomembnost za širšo javnost). KOMENTAR Komentar je namenjen prav temu, za kar v novinarski vesti in poročilu ni prostora –mnenjem. To pa ne pomeni, da je komentar lahko le besedni izliv pozitivnega aliodklonilnega odnosa novinarja ali novinarke do izbrane teme. Stališča morajo bitilogično utemeljena in podkrepljena z dokazi, zato je komentar predvsem zvrst zanovinarje in novinarke z veliko znanja in izkušnjami ter široko razgledanostjo.Vsak komentar je sestavljen iz: uvoda, jedra,ki ga sestavljajo različni dokaziin njihove izpeljave, in zaključka.Na nekaterih radijskih postajah nazačetku komentarja slišimo tudinaslov, na drugih ne. Odločitev o temje stvar uredniške politike in avtorjaali avtorice komentarja.Radijski komentarji so lahko različnih dolžin.Običajna dolžina je od dveh do šestih minut(ena do tri tipkane strani običajne pisavevelikosti 12, z dvojnim razmikom med vrsticami). Pogosto na radiu uvrstimo komentar v programtakoj za poročilo o nekem dogodku. Takoposlušalcem in poslušalkam najprej v poročilupredstavimo, kaj se je zgodilo, v komentarju pa seukvarjamo predvsem s tem, kakšni so vzroki inkakšne so (lahko) posledice dogodka.82

PRVI RADIJSKI KORAKI – Priročnik za romske novinarje in novinarke © 2004 Mirovni inštitut ter avtorji in avtoriceTudi kadar je komentarsamostojni del oddaje(programa), mora biti iznapovedi in samega komentarjarazviden povod zanj (to, nakar se nanaša; dogodki oziromadogajanje, ki ga avtor/-icakomentira). Besedišče je v komentarju bolj pestro kot v vestiali poročilu. Tudi v komentar so lahko vključeneposnete izjave, toda tako kot pri drugih zvrstehmorajo biti novinarke in novinarji pozorni, da izjavne iztrgajo iz konteksta in ne spreminjajo njihovegapomena. Dobro izbrana glasbena podlaga radijskemukomentarju lahko vtisne posebno vzdušje in dopolnigovorjeno sporočilo, zato je prav, da jo izbereavtor/-ica komentarja s pomočjo glasbenegaurednika ali urednice). Pri branju komentarja lahko med odstavki naredimo kratke premore,med katerimi za nekaj sekund pojačamo glasnost glasbene podlage. Tako poslušalci in poslušalkelažje sledijo vsebini, tisti, ki bere komentar pa lahko mirno vdihne in se pripravi na branjenaslednjega odstavka. Komentatorji in komentatorice sooblikujejo javno mnenje; imajo dostop do širokih delovjavnosti in možnost, da ubesedijo svoje videnje dogodkov – kar je dostopno malokomu. Kolikoljudi se strinja s posredovanimi stališči in verjame argumentom, je močno odvisno tudi od tega,kakšna so njihova stališča nasploh. Ljudje smo namreč nagnjeni k temu, da marsikakšen, še takologičen dokaz odmislimo, ga spregledamo, preslišimo in pozabimo, če se ne ujema z našimiprepričanji. Nasprotno pa smo pripravljeni spregledati tudi kakšno luknjo v logiki argumentovtistih, ki podpirajo našim sorodna stališča.Dobri komentarji pritegnejo in ohranijo tako pozornost tistih, ki se z njimi strinjajokot tistih, ki se ne. Avtorji in avtorice so izvirni, komentarji dobro utemeljeni,argumenti predstavljeni slikovito, a brez agresivnih in/ali žaljivih vložkov. Vsebina jetehtna, predstavitev samozavestna, argumenti so jasni in močni. RECENZIJA Tudi recenzija je žanr, v katerem novinar/-ka izrazi svoje mnenje. Razlika medrecenzijo in komentarjem je v predmetu obravnave. Pri komentarju gre za izražanjemnenja o pomembnih političnih in gospodarskih dogodkih, recenzija pa je žanr, vkaterem novinar/-ka poslušalkam in poslušalcem predstavi neko (umetniško oziromaavtorsko) delo, ga analizira in oceni.Kadar preberemo zanimivo knjigo, izide novglasbeni album, si ogledamo razstavo, gremo nakoncert ali predstavo, pa bi radi poslušalcem inposlušalkam na kratko predstavili svoje mnenje ovidenem (prebranem, slišanem…), takratnapišemo recenzijo.V recenziji navadno ne uporabljamoposnetih izjav drugih govorcev ingovork, temveč novinar/-ka v nekajminutah (običajno v dveh do štirih)oceni neko avtorsko delo.83

PRVI RADIJSKI KORAKI – Priročnik za romske novinarje in novinarke © 2004 Mirovni inštitut ter avtorji in avtorice Novinar/-ka mora seveda takoj na začetku povedati, za kateri dogodek, album aliknjigo gre in kdo so (najpomembnejši) avtorji in avtorice. V tem, uvodnem delu jerecenzija zelo podobna vesti, saj najprej odgovarja na vprašanja kdo, kaj, kje in kdaj. V nadaljevanju, torej v jedru recenzije, novinar/-ka uporabi svoje širše poznavanje področja,s katerega prihaja kulturni izdelek in išče podobnosti in razlike s tistimi kulturnimi izdelki,za katere meni, da jih poznajo tudi njegovi poslušalci in poslušalke. Za novinarja-recenzentaoziroma novinarko-recenzentko je zato nujno, da veliko bere, da si ogleda veliko filmov, da vidiveliko predstav, posluša veliko koncertov... Šele ko novinar/-ka pozna veliko del s področja, ki gaocenjuje, lahko nova dela in izvedbe s čim primerja in jih dovolj celostno oceni ter približaposlušalkam in poslušalcem. Novinar/-ka v recenziji vednopredstavlja najpomembnejšeelemente dela ali dogodka, ki gaocenjuje - pri knjigi zgodbo,avtorjev slog pisanja inprepričljivost likov; pri gledališkipredstavi in filmu ponavadizgodbo, režijo, igro, včasih tudisceno, kostume, glasbo…Avtor/-ica izpostavi najmočnejše in najšibkejšetočke, vendar mora obenem znati zadržati zasepodrobnosti, ki bi drugim pokvarile užitekspremljanja še neznane stvaritve. V recenzijitako novinar/-ka nikoli ne pove natančne obnoveknjige, filma ali predstave, temveč le grobevsebinske obrise.Ko predstavi vse bistvene elemente, novinar/-karecenzijo strne s splošno oceno, ki poslušalcem inposlušalkam priporoča ali odsvetuje knjigo, film,razstavo… Ob tem običajno še enkrat na kratkopovzame podatke o tem, kje je delo dostopno. INTERVJU Kadar je intervju način pridobivanja informacij na terenu, uporabimo le nekajodgovorov in jih vključimo v besedilo prispevka druge novinarske zvrsti, na primer vporočilo ali komentar. V radijskem intervjuju, zelo priljubljenem radijskem žanru, ki jelahko (kot pogovorna oddaja) povsem samostojni del radijskega programa, pa lahkoposlušalke in poslušalci dlje sledijo izmenjavi vprašanj in odgovorov med novinarjem alinovinarko in gostom ali gostjo. Včasih se novinar/-ka pogovarja tudi z več gosti (naprimer člani in članicami kakšne glasbene skupine). Za intervju se na radiu odločimo, kadar želimo kakšno osebo zaradi njenih dosežkov(kulturnih, športnih, znanstvenih…) predstaviti poslušalcem in poslušalkam. Takšen, osebnostniintervju, lahko v program uvrstimo, na primer, ob napovedi dogodka v bližnji prihodnosti.Verjetno bo dogodek obiskalo več poslušalcev in poslušalk, če jim v programu predstavimonastopajoče in se jim zdijo zanimivi. Novinar/-ka (ali voditelj/-ica) najprej na kratko predstavi sogovornika ali sogovornico inrazlog, zakaj ga/jo je povabil pred mikrofon (na primer: ker bo danes zvečer nastopal/-a vbližnjem kulturnem domu ali ker veliko ve o varstvu okolja ali ker je v mestni upravi odgovorenali odgovorna za ureditev romskega naselja…), šele zatem se zvrstijo vprašanja.84

PRVI RADIJSKI KORAKI – Priročnik za romske novinarje in novinarke © 2004 Mirovni inštitut ter avtorji in avtoriceRadijski intervjuji so različnih dolžin.Nekateri pogovori v nočnih programihtrajajo tudi uro in več, v dnevnemprogramu pa so večinoma dolgi medpet in 30 minut.Ker poslušalci in poslušalke težko ves čas zbranospremljajo pogovor, novinarji in novinarkevečkrat (ponavadi po vsakih petih minutahgovora) pogovor prekinejo in je v programuglasbeni premor.Premori pretrgajo rdečo nit, zato je smiselnovsebinsko povezana vprašanja zastavljati vsklopih in pred odmorom zaokrožiti del pogovoraoziroma vsebine. Ob koncu vsakega glasbenegapremora in na koncu intervjuja novinar/-kaponovi ime gosta ali gostje in tako omogočispremljanje pogovora tudi tistim poslušalkam inposlušalcem, ki ga niso poslušali od začetka. Osebnostni intervju lahko podložimo zglasbo, da zveni bolj sproščeno. Če delamointervju z glasbeno skupino, je v podlagi smiselnouporabiti njeno avtorsko glasbo; če sepogovarjamo z režiserjem, lahko v ozadjupredvajamo glasbo iz njegovega filma… Delkoncepta oddaje je lahko tudi to, da gost aligostja sam/-a izbere glasbo za premore. To jeza poslušalke in poslušalce zanimiva dopolnitevpogovornemu delu oddaje in kadar se odločimoza to možnost, to med oddajo tudi povemo.Včasih bi dodajanje glasbe lahko slabo vplivalona sprejem vsebine na strani poslušalk inposlušalcev. Prav zato, ker daje vtissproščenosti, bi glasba lahko zmanjšala težopovedanemu. Takšen primer so pogovori opomembnih problemih z odgovornimi v državi –vso pozornost pritegnemo h govoru in ga nepodlagamo z glasbo.str. 36Manca Košir:MLADI NOVINAROKROGLA MIZAKo uredništvo pretehta vse predloge,se skupaj odločite za temo, ki jo bosteobravnavali. Če veste, zakaj se bostemenili ravno o tem in ne o čemdrugem, že tudi veste, kakšnavprašanja boste obravnavali. Čeveste, katera vprašanja bodo krožilaza okroglo mizo, boste znali sestavitikraten načrt poteka (sinopsis) zanjo.V njem boste zapisali, kakšen jenamen vaše okrogle mize, o čem seboste pogovarjali in kaj vse želiteosvetliti ob tem. Ta sinopsis in prijaznovabilo z navedbo točnega kraja inčasa okrogle mize pošljitepovabljencem. O njih morate enakoskrbno razmišljati kot o temi pogovora.Vaše pravilo naj bo: za okroglo mizotiste, ki o problemu res kaj vedo. Take,ki so pripravljeni svoja stališča javnoutemeljevati in poslušati tudinasprotna mnenja. (…) Zelopomembno vlogo pri okrogli mizi igravoditelj, moderator, kot mu pravimo.Ta se mora na pogovor dobropripraviti. Veliko mora prebrati in znatio vprašanjih, ki bodo obravnavana,zlasti, kar so napisali tisti (če je tomogoče), ki bodo povabljeni k okroglimizi. Če ti niso nič napisali, naj sekako drugače pozanima o njihovihstališčih, da bo lahko pogovorsamozavestno vodil. Moderator morapredvidevati, kaj bo rekel ta in kaj oni,vsaj slutiti mora odgovore. Zato dalahko sogovornike usmerja h kresanjumnenj. Paziti pa mora, da bo takten,vljuden in res zgolj usmerjevalec.Moderatorjeva vloga ni, da govori:»Jaz mislim o zadevi to in to,« marvečda stori čimveč, da bodo drugipovedali, kaj mislijo o tem. Vasezagledane zvezdniške osebnosti pačne morejo voditi okroglih miz! Zato85

PRVI RADIJSKI KORAKI – Priročnik za romske novinarje in novinarke © 2004 Mirovni inštitut ter avtorji in avtorice ANKETA Anketa v radijskem programu pomenikrajšo novinarsko zvrst, sestavljeno iz: uvoda, v katerem poslušalcempredstavimo vprašanje, ki smo gazastavljali sogovornikom, in izbora na terenu posnetih izjav. V radijski program anketa običajno niumeščena sama, ampak je predvajana kotdopolnilo ob poročilu, komentarju, okroglimizi… o isti temi. Kot intervju je tudi anketa pogovorninovinarski žanr, vendar so intervjujiosredotočeni na posameznega sogovornika(včasih lahko več naenkrat), ankete pa na eno vprašanje (ali nekaj vprašanj) in iskanje odgovorovpri (čim) več ljudeh. V intervjujih nastopajo ljudje, ki so pomembni zaradi svojega položaja vdružbi (politiki, poslovneži…), znanja (strokovnjaki…) ali drugih dosežkov (športniki, umetniki…),od katerih bi radi dobili cel »paket« odgovorov. Anketo – nasprotno - naredimo takrat, kadar neiščemo poglobljenih in dolgih odgovorov, ampak želimo predstaviti paleto mnenj skupine ljudi,običajno naključnih mimoidočih (na ulici, na mestni tržnici, v nakupovalnem središču, na športniprireditvi…).Prava izbira kraja in časa zaizvedbo ankete novinarju alinovinarki precej skrajša iskanjesogovornikov in sogovornic.Če nas zanima, kaj o šolski malici pravijo osnovnošolci ali dijaki, selahko, na primer, postavimo pred šolo v času odmora ali ko sekončuje pouk, in poskušamo pridobiti mnenja šolarjev, ki pridejomimo. Če nas zanimajo bolj splošna vprašanja, povprašamonaključne mimoidoče na kakšni bolj obljudeni ulici.Pridobivanje izjav je včasih lahko tudi zelo zahtevno in dolgotrajno - morda zato, ker nesprašujemo na pravem kraju; morda pa je tema vprašanja takšna, da se ljudje težko odprejo inizrazijo svoje poglede. Novinar/-ka si pri izboru izjav za objavo v anketi prizadeva predstaviti čim več različnihpogledov ljudi različnih starosti in poklicev na zastavljeno vprašanje.Malo smisla imajo ankete, v katerih novinarji innovinarke od mimoidočih pričakujejo le »da« ali »ne«. Iz pridobljenega zvočnega gradiva morajo novinarkein novinarji izbrati najbolj zanimive izseke. Uporabljeneizjave anketirancev so kratke, zato je treba anketoskrbno zmontirati in paziti na to, da s krajšanjem neposežemo preveč v smisel celotnega odgovoraanketiranca ali anketiranke (ki ga poslušalke in poslušalcinikoli nimajo priložnosti slišati).Vprašanja morajo bitiusmerjena k argumentiranimstališčem o pomembni temi.Biti morajo kratka in jasna,oblikovana tako, davzpodbudijo govorce kodprtosti in pojasnjevanjusvojih mnenj. Običajno dolžina izjave v radijski anketi ne presega 10 sekund.Najbolj zanimivo za poslušalce in poslušalke zvenijo tiste ankete, v katerih so izjave razvrščenetako, da se skorajda zdi, kot bi se novinarjevi ali novinarkini sogovorniki in sogovornicepogovarjali med sabo.86

PRVI RADIJSKI KORAKI – Priročnik za romske novinarje in novinarke © 2004 Mirovni inštitut ter avtorji in avtoriceAnketa je novinarski žanr, ki vsak medij približa uporabnikom in uporabnicam, ker naključnoizbranim ljudem ponudi možnost, da izrazijo svoje mnenje. Toda novinar/-ka v končnem izdelkune uporabi vseh posnetkov in pri njihovi izbiri bi lahko izkrivil podobo, ki so jo ustvarili celotniodgovori. Pošteni novinarji in novinarke v ankete uvrščajo tudi mnenja, s katerimi se sami nestrinjajo.Novinarke in novinarji ne smejo vnapovedih anket ali kako drugačetem posnetkom pripisovati večjeteže, kot jo v resnici imajo (enakovelja tudi za ankete, ki jih medijiobjavljajo na svojih spletnihstraneh ali jih opravljajo preknajetih agencij). Zaradi omejitev radijskega programa so tuditakšni pregledi pogledov na določeno temo leizsek iz množice. Štiri do osem izjav, kolikor jihobičajno nanizajo novinarke in novinarji, lahko levzbudi k razmišljanju o tem, da so mnenja vdružbi različna; ne more pa takšna radijskaanketa predstavljati prereza mnenj v celotnidružbi, niti mnenj poslušalk in poslušalcevradijskega programa. REPORTAŽA Kadar se novinar/-ka odpravi na dogodek, kot je športna tekma, protestni shod, koncert,festival, proslava, poroka ali kaj podobno živahnega in ima v programu dovolj časa za daljšiprispevek, lahko pripravi reportažo.Reportaža je najbolj pester novinarski žanr, na žalost pa je na radijskih postajah, ki jihposlušamo v Sloveniji, večinoma pozabljena, saj si je za njeno pripravo treba vzeti veččasa in truda kot za pripravo prispevkov v kakšnem drugem žanru. Kot poročilo sicer tudi reportažaodgovarja na vprašanja kdaj, kdo, kje, kaj,zakaj in kako, torej temelji na dogodku, kibi ga lahko povzeli v novinarski vesti. Todareportaža informacije prinaša na drugačennačin, z veliko bolj pestrim besediščem,bolj dramatično in bolj osebno.V poročilu se trudi novinar ostatinepristranski, pri reportaži pa opisujedogodek, kot ga je sam doživel, in takospodbudi poslušalca, da se vživi v njegovokožo. Z reportažo poskuša novinar/-kaposlušalke in poslušalce prestaviti na kraj dogodka, zato s čim več zvočnimi efekti inposnetimi izjavami sogovornikov naredi zvočno pripoved čim bolj živahno in napeto. Zvočneposnetke povezujejo natančni in barviti novinarjevi ali novinarkini opisi.str. 110REPORTAŽADušan Đurič:NOVINARSKA DELAVNICAMed reporterske otroške bolezni sodijonepotrebna razneženost, velike besede,pomanjkanje vsebinske niti, ki povezujetémo, razburjenje nad stvarmi, ki so novesamo za reporterja; takšno reporterji vodijosvoj pomembni Jaz od situacije dosituacije, od slike do slike –kakor dacelotna javnost čaka samo na to, da biizvedela, kaj se je njemu, reporterju,zgodilo, kako je doživel vse te ljudi,pojave, odnose.87

PRVI RADIJSKI KORAKI – Priročnik za romske novinarje in novinarke © 2004 Mirovni inštitut ter avtorji in avtoriceReportaža je žanr, v katerem se lahko izkažejo tisti, z bogatim besednim zakladom, »žilico«za napeto pripovedovanje zgodb in ustvarjalni pri sestavljanju obsežnega posnetega zvočnegagradiva v strnjeno celoto.Če novinar/-ka pripravi reportažo o nogometni tekmi, ne pove takoj na začetku, kakšen je bil končni rezultat, ampaknapetost stopnjuje do zadnjega sodnikovega piska, tako da pozornost poslušalk in poslušalcev obdrži do konca.Zelo pomembna pri radijski reportaži je tudi raznolika glasbena podlaga, saj lahko ta, če jepravilno izbrana, poudari vzdušje in prispeva k dramatizaciji v posameznih delih besedila. KAKO SESTAVIMO »INFO BLOK«? Info blok ni žanr, ampak sklop novinarskih prispevkov, ki poslušalkam in poslušalcem nakratko predstavijo najpomembnejše dogajanje.Ni nujno, da se v informativnembloku pojavijo vsi novinarskižanri, kot tudi ne obstaja»pravilni« vrstni red.O zaporedju, v katerem sezvrstijo teme, odloča urednikali urednica, za izvedbo oddajepa poskrbita voditelj alivoditeljica in radijski tehnikali tehničarka. Info bloki imajo na začetku »ŠPICO« - vedno enakzvočni znak, ki da poslušalcem vedeti, da bodo vnaslednjih minutah lahko poslušali informativni program. Špici sledi NAPOVEDNIK z vedno enako zvočnopodlago. V napovedniku voditelj ali voditeljica v nekajbesedah povzame tri ali štiri najpomembnejše novice, okaterih bodo poslušalci in poslušalke v nadaljevanju lahkoizvedeli več. Povzetki so podobni naslovom v časopisu; sozelo kratki in pogosto niti niso popolni stavki.Primer napovednika: »V PARLAMENTU SPREJELI ZAKON O ZAŠČITI ROMSKE MANJŠINE, LENDAVSKI ŽUPANODSTOPIL, ŠOLSKA KOSILA V NOVEM LETU BREZPLAČNA. « Napovedniku sledijo VESTI, ki jih prebira voditelj ali voditeljica, in NOVINARSKIPRISPEVKI. Voditeljica ali voditelj prispevke uvaja z napovedmi, v katerih navede tudi avtorjaali avtorico. Na manjših radijskih postajah, ki nimajo dovolj (finančnih, tehničnih in/alikadrovskih) zmožnosti za daljše informativne oddaje, so kratke novice pogosto edino, kar lahkoposlušalci in poslušalke slišijo v informativnem bloku. Na večjih radijskih postajah pa običajnokratkim vestem sledi poročilo (lahko tudi javljanje v živo) o kakšnem dogodku, ki ga lahko - čegre za zelo pomemben dogodek -, dopolnijo z anketo in/ali komentarjem. Info bloki se včasihzaključijo z recenzijo kakšnega kulturnega dogodka in/ali napovedmi bližajočih se dogodkov. Na koncu info bloka voditelj/-ica pove tudi svoje ime in ime urednika ali urednice (lahkose v imenu sodelavk in sodelavcev poslovi od poslušalk in poslušalcev, se jim zahvali za pozornostin/ali jih povabi k poslušanju naslednjega info bloka). Oddaja se zaključi z ODJAVNO ŠPICO –enakim ali podobnim zvočnim signalom, kot ga poslušalke in poslušalci slišijo na začetku oddaje. Nekatere radijske postaje novice v kratkih informativnih blokih podlagajo z vedno enako,ponavadi ritmično in instrumentalno glasbeno podlago. TANJA TAŠTANOSKA88

PRVI RADIJSKI KORAKI – Priročnik za romske novinarje in novinarke © 2004 Mirovni inštitut ter avtorji in avtoricePRIPRAVA PRISPEVKOVInformacije, ki bi jih v časopisnem članku razpredli v več sto ali celo več tisočbesedah, je treba na radiu pogosto strniti v manj kot 100 besed. Zato pisanje zaradio nekateri imenujejo tudi umetnost zgoščevanja. Novinar/-ka mora znatiorganizirati zbrane informacije, jih smiselno povzeti in svojo pripoved preplesti zizjavami in drugimi posnetki s terena.Novinar/-ka se običajno že vnaprej v dogovoru zurednikom ali urednico odloči, v kakšni obliki, skaterim novinarskim žanrom, bo zbraneinformacije predstavil/-a poslušalcem inposlušalkam. Z dobrim pisanjem lahko novinar ali novinarkav krajšem času pove več o »kako« in »zakaj«,zato je dobro veliko brati in se vaditi v pisanju.str. 85Karmen Erjavec:KORAKI DO KAKOVOSTNEGANOVINARSKEGA IZDELKAZa Mencherja imajo dobro napisani prispevki naslednjevrline:a) bralcem predstavijo dogodek z anekdotami, navedboizjav in primerov;b) vsebujejo veliko izjav, ki povzemajo potek dogodka;c) jezik je natančen, jasen in prepričljiv;č) stavki so kratki;d) stil pisanja je primeren dogodku.Mencher navaja tudi deset nasvetov za novinarskopisanje:1. Ne piši, dokler ne razumeš dogodka.2. Ne piši, dokler ne veš, kaj bi napisal.3. Pokaži, ne povej.4. Vključi dobre izjave.5. Vključi primere in anekdote.6. Uporabljaj konkretne samostalnike in barvite glagole.7. Izogibaj se prekomerni uporabi pridevnikov inpovezovanja prislovov z glagoli.8. Izogibaj se sodb in sklepov, naj dejstva govorijosama.9. V prispevku ne postavljaj vprašanj, na katera ne znašodgovoriti.10. Piši enostavno, jedrnato, pošteno in hitro. Karmen Erjavec instr. 82 Zala Volčič:MEDIJSKA PISMENOSTPri produkciji novinarskega izdelkavsak novinar prispeva delčeksvoje originalnosti v novinarskiprispevek in ga naredi osebnorazpoznavnega. Še posebej je tomogoče v tistih žanrih, kidopuščajo večjo udeležbonovinarja, na primer v reportažah,novinarskih zgodbah itd. Med poslušanjem radia ljudjepogosto počnejo še druge stvari(kuhajo, pospravljajo, vozijoavto…) in niso popolnomaosredotočeni na to, kar se dogajav radijskem programu. Če novinarali novinarka informacije podaja vzapletenih in dolgih povedih,sestavljenih iz veliko odvisnihstavkov, poslušalci in poslušalketežko sledijo vsebini in lahkopovsem zgrešijo bistvo.Prispevkov ne morejo zavrtetinazaj, če česa niso razumeli, kotse lahko vrnejo k že prebranivsebini v časopisu. Radijskinovinarji in novinarke si zatoprizadevajo uporabljati preprostjezik ter kratke in jasne stavke.89

PRVI RADIJSKI KORAKI – Priročnik za romske novinarje in novinarke © 2004 Mirovni inštitut ter avtorji in avtoricestr. 27Prispevke za radio običajno napišemo in jih ne govorimo “iz glave”, vendar se trudimo, da soslišati kot doživeta pripoved - tudi (oziroma sploh) če gre za navidez suhoparno temo. Če ženovinar ali novinarka pri podajanju prispevkov zveninezainteresirano, potem za tisto, o čemer pripoveduje,gotovo ne vzbudi zanimanja poslušalcev in poslušalk.Najboljši test za to, ali smo napisali dovolj tekoče inenostavno besedilo, je, da ga sami naglas preberemo.Stavke, pri katerih se zatikamo, skrajšamo in popravimo.Tekoče, živo in jasno besedilo najlaže napišemo tako, dasi pri pisanju zamišljamo, da stvar razlagamo sorodniku,prijatelju ali znancu: “ Veš, kaj se je zgodilo!?…” .str. 65Dušan Đurič: NOVINARSKA DELAVNICAPred vsakim zahtevnejšim prispevkom je raziskovanje. Najprej moramo poiskati indobiti, potem urediti argumente, šele potem lahko pišemo. Ko smo dobro premislili,pride na vrsti strokovna predelava dejstev v prispevek. Ko ima dovolj časa, novinarvse, kar je zvedel, dejstva, ki jih je odkril, razumel, vgrajuje v koncept, včasih v dve alipa tri inačice, vse dokler ima čas in meni, da lahko besedilo popravlja.Tomaž Perovič in Špela ŠipekTV NOVICENikoli ne „stlačimo“ vsehinformacij v eno poved.Informacije smiselnoorganiziramo in jihposredujemo v zaključenih,kratkih in jasnih stavkih.Pravilo, ki ga je vrednoupoštevati: ena stavek –ena pomembna misel.V minuto in pol je treba organizirati določeno količino informacij, in to tistih, ki so zadogodek najpomembnejše, pa tudi najbolj zanimive, zato je treba izbrati, katere informacije sopomembne in katere niso.Nekateri izkušeni poročevalci prisegajo na to, da cilj najlažje dosežemo, če si kotreporterji postavljamo enaka vprašanja, kot bi si jih postavljali naši gledalci. Če torej poročamo ohudi prometni nesreči na mestni obvoznici, bo večino gledalcev zanimalo, koliko je mrtvih aliponesrečenih, kdo je bil kriv in zakaj, koliko časa bo obvoznica zaprta. Informacije, kot so: kolikoje bilo policistov na mestu nesreče, koliko časa so potrebovali do nesreče, kako dolga je bilazaviralna črta, kdo je klical policijo, pa za gledalca verjetno ne bodo tako zanimive.Ločiti je treba torej med pomembnimi in manj pomembnimi informacijami in pripovedovatisamo najpomembnejše informacije, ki jih v poročilu organiziramo tako, da upoštevamodramaturški lok. ZAČETEK PRISPEVKA Začetek ne sme razkriti vsega, a mora povedatidovolj, da si poslušalci in poslušalke želijoizvedeti več. V uvodu je zato treba iz vsehzbranih informacij izluščiti najbolj pomembne inzanimive. Razen, če se namenoma odločimo, dabomo postopoma gradili napetost (recimo prireportaži), vedno najprej povemo najboljpomembne informacije, potem pa nanizamo šemanj pomembne. Karmen Erjavec in Zala Volčič:str. 87 MEDIJSKA PISMENOSTZanimanje pritegne novinar v uvoduz zanimivo mislijo, problemom alivprašanjem, ki vzbudi miselnoaktivnost občinstva. V jedrunastopijo osnovne misli inargumenti, s katerimi pojasnjujemoin utemeljujemo. V trenutku, ko bipričakovali upad pozornostiobčinstva, slikovito dokončamomisel ali jo ilustriramo s praktičnimprimerom.90

PRVI RADIJSKI KORAKI – Priročnik za romske novinarje in novinarke © 2004 Mirovni inštitut ter avtorji in avtorice Prispevki se začenjajo s kratkimi in udarnimi stavki in le redko besedo takoj na začetkudobijo drugi govorci. Uporaba sedanjika namesto preteklika v začetnih stavkih pripovedi jonaredi bolj “svežo”, pri poslušalcu ali poslušalki pa vzbudi vtis, da spremlja dogodke ko(t) sedogajajo.Da bi izluščili bistvene iz kopice informacij, ki si pogosto lahko celo nasprotujejo (ker gre, naprimer, za konflikt in vsak vpleteni ponuja drugačno različico „resnice“), je dobro najprej le vnekaj besedah zapisati jedro zgodbe - nosilno informacijo, zaradi katere sploh nastajaprispevek. Iz nekaj ključnih besed sestavimo kratke stavke, povzetke, ki bi, na primer, lahkobili uporabljeni v napovedniku vsebine na začetku oddaje ali kot najava med radijskimprogramom.Vsak večer lahko spremljamo tovrstne napovednike pred osrednjimi informativnimi oddajaminacionalne javne in komercialne televizije, kratke preglede vsebine ponujajo tudi vsi drugimediji, ki pripravljajo redne informativne oddaje.Jedra zgodb, ki bi lahko bila v napovednikih in obenem v pomoč novinarjem in novinarkam pri snovanju novinarskihprispevkov, bi se lahko glasila: ZDRUŽENE DRŽAVE AMERIKE BODO POVIŠALE OBRAMBNI PRORAČUN ŠPANIJA UMIKA SVOJE VOJAKE IZ IRAKA PO EVROPI ŽE 358 ŽRTEV VISOKIH TEMPERATUR MADŽARSKI PARLAMENT SPREJEL SVEŽENJ SOCIALNIH REFORM PREDSTAVNIKI ZVEZE ROMOV SLOVENIJE PRI PREDSEDNIKU VLADE NAJVEČJA ŠTAJERSKA TOVARNA NAPOVEDUJE VAL ODPUŠČANJA NOVA KNJIGA ROMOLOGINJE PAVLE ŠTRUKELJ SVET EVROPE KRITIZIRA SLOVENIJO ZARADI DISKRIMINACIJE GROSUPELJSKI MESTNI SVET ŠE NAPREJ BREZ ROMSKEGA SVETNIKA DESETLETJE ZA IZBOLJŠANJE POLOŽAJA ROMOV PRAZNOVANJA OB DNEVU ROMOV ROMSKO DRUŠTVO V MARIBORU BREZ SVOJIH PROSTOROV SAMO ŠE DVA DNI DO VOLITEV ROMSKIH SVETNIKOV STRATEGIJA IZOBRAŽEVANJA ROMOV STAVI NA ROMSKE POMOČNIKE ŽENSKA ROMSKA ORGANIZACIJA PROTESTIRA ZARADI RAZMER NA SLOVAŠKEMS takšnimi kratkimi nastavki se novinar ali novinarka lažje osredotoči in z njihovo pomočjozačne, nadaljuje in zaključi prispevke. Iz nekaj ključnih besed pa sestavi naslove prispevkov, kijih potrebujejo uredniki in urednice za načrtovanje stukture oddaj. ZDA: VEČ ZA OBRAMBO ŠPANIJA ZAPUŠČA IRAK ŽRTVE VROČINE MADŽARSKA: SOCIALNE REFORME ZVEZA ROMOV PRI PREMIERU MARIBOR: ODPUŠČANJE KNJIGA PAVLE ŠTRUKELJ DISKRIMINACIJA V SLOVENIJI GROSUPLJE BREZ ROMSKEGA SVETNIKA DEKADA ROMOV SVETOVNI DAN ROMOV MARIBOR: ROMSKO DRUŠTVO VOLITVE ROMSKIH SVETNIKOV ROMSKI POMOČNIKI RITEM PRISPEVKA Radijski prispevki, daljši od vesti, so običajnosestavljeni iz novinarjevega besedila in posnetegaKo sestavljamo prispevke,praviloma sledimo zaporedju:novinarjevo besedilo-izjavabesedilo-izjava-besedilo…91

PRVI RADIJSKI KORAKI – Priročnik za romske novinarje in novinarke © 2004 Mirovni inštitut ter avtorji in avtoricezvočnega gradiva. Pomembno je, da med enim in drugim ustvarimo pravo ravnotežje, tako dase besedilo in izjave izmenjujejo. Spremembe glasov pritegnejo pozornost poslušalk inposlušalcev, prvoosebno pripovedovanje vpletenih pa nasploh naredi prispevke bolj dinamičnein zanimive. Da imajo prispevki na koncu živahen ritem, novinarji in novinarke dosežejo tudi tako, dane njihova besedila ne izseki zvočnih posnetkov sogovornikov in sogovornic niso predolgi.V radijskem poročilu izjave običajno niso daljše od 30 sekund. UPORABA ZVOČNIH POSNETKOV Naloga novinarjev in novinark je, da izberejo ustrezne izseke zvočnih posnetkov in sestavijotekoče prispevke, v katerih se vsi deli smiselno ‘prelivajo’ drug v drugega in imajoinformativno vrednost.Da bi lahko čim bolje umestili izjave vprispevek, morajo novinarji in novinarkeimeti dober pregled nad posnetimzvočnim gradivom. Pri tem so jim v velikopomoč zapiski, ki si jih pripravijo naterenu. Brez njih bi veliko časa porabili zaiskanje pomembnih delov posnetkov, zzapiski pa lahko hitro najdejo dele, ki jihnameravajo vključiti v prispevke.Izjave v zapiskih niso izpisane v celoti.Pomembno je, da so zabeleženi: čas, iz katerega je mogoče razbrati,kje na posnetku je določen izsek, ime govorca ali govorke (to jepomembno predvsem takrat, ko jih obisti priložnosti nastopa več, kot je natiskovnih konferencah, omizjih,zasedanjih...), bistvo izjave. Najboljši prispevki se včasih razvijejo iz kopice obrobnih informacij, ki jih novinar ali novinarka dobiva medsvojim delom; lahko čez več mesecev ali let izve podrobnost, ki vrže povsem novo luč na kakšno informacijo izpreteklosti in jo naredi zelo pomembno. Zapiski takrat pomagajo kot dobra opora za dodatno preiskovanje, kernovinar ali novinarka z njihovo pomočjo lažje najde ustrezne sogovornike in njihove kontakte, pomembnedokumente, študije in podobno.Pri urejanju in izbiranju izjav se zelo hitro izkaže, kako zelo pomembno je, da novinar/-ka žena terenu razmišlja o tem, kaj bi bilo vključeno v prispevek. Če se zdi, da je (so)govornikpovedal nekaj zelo zanimivega, pa se je zapletel ali začel dolgoveziti, ga lahko prosi, da šeenkrat povzame povedano. Tako je posnetek bolj jasen in razumljiv poslušalcem inposlušalkam. Ko začnejo pripravljati prispevek, novinarji in novinarke najprej izberejo in izpišejonajpomembnejše izjave. Ob poslušanju in izpisovanju se jim že nakaže najboljša strukturaprispevka – zaporedje izjav, ki jih povezuje novinarsko besedilo.V svojem besedilu novinarke in novinarji posredujejo podatke, ki jih izjave ilustirajo,dopolnjujejo in potrjujejo. Pomembno je, da so prehodi od enega k drugemu deluprispevka smiselni – da ima prispevek rdečo nit in poslušalkam in poslušalcem ni trebaugibati, kaj ima izjava s tistim, o čemer je tik pred tem govoril/-a novinar/-ka.92

PRVI RADIJSKI KORAKI – Priročnik za romske novinarje in novinarke © 2004 Mirovni inštitut ter avtorji in avtoriceRobert A. Papper:str. 85-87 BROADCAST NEWS WRITING STYLEBOOKOhranite tok zgodbeOBUPNA NAPOVED:Župan je o predlogu povedal tole.(izjava)Taka napoved pripelje zgodbo v mrtev tek… ne da bi posredovala kakšne pomenljiveinformacije. Nikoli ne napovedujte izjav na tak način.Ne ponavljajteŠe ena pogosta napaka je ponavljanje delov izjave v napovedi.OBUPNA NAPOVED:Župan pravi, da predlogu nasprotuje.Izjava: Nasprotujem predlogu…Taka napoved vzbudi vtis, da se vam ne sanja, za kaj sploh gre.Pazite na delne napovediNe napovedujte izjave, ki bo predvajana v živo, z nedokončanim stavkom:TVEGANA NAPOVED:Toda župan pravi:(izjava)Če izjava ni predvajana – običajno je tako, če se pojavijo tehnične težave, rezerviraneprav za takrat, ko prekršite to pravilo -, vi in poslušalci ostanete v pričakovanju in veste, daje šlo nekaj narobe. (…)DOBRA NAPOVED:Kako najti dobro napovedŽupan pravi, da predlogu nasprotuje.Izjava: Predrago je; ne bo delovalo; in menim, da obstajajo boljšinačini, kako se lotiti tega problema.Najboljši kraj za iskanje informacij za dobre napovedi je prvi stavek dobre izjave.ŽUPAN:Težava so delovna mesta. Imamo tisoče ljudi, ki bi želeli delati tukaj, pa nedovolj industrije, da bi jih lahko vse zaposlila.V tem primeru uporabite prvi stavek o delovnih mestih kot napoved in začnite izjavo zdrugim stavkom.NAPOVED:Župan pravi, da so težava delovna mesta.Izjava: Imamo tisoče ljudi…Taka napoved vas tudi ne bo spravila v zadrego, če pride do tehničnih težav. (…)Včasih se zgodi, da za napoved res ni dobrih informacij. Takrat na televiziji sploh nenapovedujte izjave, ampak preidite neposredno nanjo in na zaslonu izpišite imegovornika. Na radiu omejite škodo:RADIJSKA NAPOVED:Župan John Smith.(izjava)Taka napoved ni niti približno tako dobra kot prejšnja – vendar omeji škodo z omejitvijobesed.93

PRVI RADIJSKI KORAKI – Priročnik za romske novinarje in novinarke © 2004 Mirovni inštitut ter avtorji in avtorice NAPOVEDOVANJE IZJAVV radijskem programu jetreba vedno povedati,čigav glas bodo ali soslišali poslušalke inposlušalci.Ob uvajanju drugih govorcev in govork morajonovinarji in novinarke poleg imen navajati tudifunkcije. Ne gre le za politične funkcije (npr.poslanec SDS, župan Murske Sobote itd.) ali zapoklice, ampak novinarji in novinarke povedo, zakajso izbrali prav to osebo (ker je o obravnavani teminaredila raziskavo, ker jo je obravnavani dogodekposebej prizadel, ker se je v preteklosti že večkratodzvala na kršitve, itd...). Načinov, kako na radiu napovedati govorca, je veliko, vendar nisovsi enako dobri. Ena najbolj pogostih napak je, da novinarji in novinarke pišejo informacijskoprazne napovedi izjav – takšne, ki poleg imen (so)govornikov ne prinašajo nobenih novihinformacij ali vsaj ne bistvenih.Primeri slabih napovedi:Prisluhnimo, kaj nam je povedal Štefan Horvat-Piči.Za nekaj besed smo prosili violinista Jožefa Horvata.Ministrica Zdenka Kovač je na srečanju povedala:O tem smo se pogovarjali z romskim svetnikom Darkom Rudašem.Ameriški profesorji novinarstva učijo, da mora novinar ali novinarka ob vsaki napovedirazmišljati o možnosti, da bi takoj za njegovim stavkom šlo nekaj narobe in napovedanaizjava ne bi bila predvajana. Iz zgoraj navedenih napovedi poslušalke in poslušalci ne biizvedeli ničesar, razen tega, kdo je bil sogovornik – kar ni informacija v pravem,novičarskem pomenu. Če bi res šlo kaj narobe in izjava ne bi bila predvajana, bi to vsak takojopazil, ker bi stavek povsem „obvisel“.Izbor izjav in informacij, ki jih vsebujejo napovedi, je odvisen od tega, kako jezastavljen prispevek, koliko časa je na voljo, kaj je osrednje sporočilo prispevka, kolikorazličnih govorcev je vključenih vanj, kako govorniki podajajo informacije in mnenja...PRIMER UPORABE POSNETKOVTiskovna konferenca ministrstva za šolstvo, znanost in šport, 21. julij 2004Dr. Slavko Gaber, minister za šolstvo, znanost in šport:A. /PREPIS ZVOČNEGA POSNETKA/Problem je v tem, da ni vzpostavljen pravi stik med romsko populacijo in šolo, da ni zadostne zavesti otem in tudi ne zaupanja v to, da bo obiskovanje šole povečalo priložnosti v življenju. Dva razloga sta –en je tradicija, drug je pa ta, da smo nasploh, vsi skupaj premalo naredili za to, da bi v naši šoliromska populacija prepoznala tudi v enem delu okolje, ki je prijazno kulturi romski. Mi smo sicer uspeliotroke integrirati, 90 odstotkov, nimamo tako veliko, kot bi kdo verjel, posebnih oddelkov, nismo pauspeli skupaj z romsko populacijo priti do kvalitetnih programov, ki bi zadevali področje kulture injezika romskega, nismo prišli do slovarja, do literature, ki bi dajal podlago, da bi integracija teklatako, da bi bilo jasno, da je to vključevanje v javne šole v tej državi, da pa je hkrati to vključevanjete vrste, da omogoča ohranit lastno kulturo in jo tudi razvijati. Samo v teh dvojni kombinaciji jevideti pot naprej.94

PRVI RADIJSKI KORAKI – Priročnik za romske novinarje in novinarke © 2004 Mirovni inštitut ter avtorji in avtorice(1) IZBRANI DEL: Problem je v tem, da ni vzpostavljen pravi stik med romsko populacijo in šolo, da ni zadostnezavesti o tem in tudi ne zaupanja v to, da bo obiskovanje šole povečalo priložnosti v življenju. Dva razloga sta – enje tradicija, drug je pa ta, da smo nasploh, vsi skupaj, premalo naredili za to, da bi v naši šoli romska populacijaprepoznala tudi v enem delu okolje, ki je prijazno kulturi romski.NAPOVED:A. Minister za šolstvo dr. Slavko Gaber pravi, da ni pravega stika med Romi in šolo.B. Po besedah ministra za šolstvo dr. Slavka Gabra je problem v tem, da ni pravega stika med Romi in šolo.IZJAVA: ni zadostne zavesti o tem in tudi ne zaupanja v to, da bo obiskovanje šole povečalo priložnosti vživljenju. Dva razloga sta – en je tradicija, drug je pa ta, da smo nasploh, vsi skupaj, premalo naredili za to, da bi vnaši šoli romska populacija prepoznala tudi v enem delu okolje, ki je prijazno kulturi romski.(2) IZBRANI DEL: Mi smo sicer uspeli otroke integrirati, 90 odstotkov, nimamo tako veliko, kot bi kdo verjel,posebnih oddelkov, nismo pa uspeli skupaj z romsko populacijo priti do kvalitetnih programov, ki bi zadevalipodročje kulture in jezika romskega, nismo prišli do slovarja, do literature, ki bi dajal podlago, da bi integracijatekla tako, da bi bilo jasno, da je to vključevanje v javne šole v tej državi, da pa je hkrati to vključevanje tevrste, da omogoča ohranit lastno kulturo in jo tudi razvijati. Samo v tej dvojni kombinaciji je videti pot naprej.NAPOVED:Minister za šolstvo dr. Slavko Gaber pravi, da bi morali za bolj uspešno vključevanje romskih otrok v šolskisistem uvesti kakovostne programe, ki bi zadevali področje romske kulture in jezika.IZJAVA: /nismo prišli do slovarja, do literature, ki bi dajal podlago, da bi integracija tekla tako, da bi bilo jasno,da je to vključevanje v javne šole v tej državi, da pa je hkrati to vključevanje te vrste, da omogoča ohranitilastno kulturo in jo tudi razvijati. Samo v tej dvojni kombinaciji je videti pot naprej.B. /PREPIS ZVOČNEGA POSNETKA/Prav na teh projektih - priprave tovrstnega učnega načrta, na projektu izdelave slovarja, literatureza ta tip delovanja v šolah - je eden od pomembnih poudarkov strategije. Ob tem želim… bi želelopozoriti še na to, da ob tem ko povečujemo sredstva in omogočamo bolj individualno delo z romskopopulacijo, ob temeljnem načelu integracije, uvajamo bolj zares kot doslej tudi tako imenovanegaučitelja pomočnika za romsko populacijo v vrtce in šole. Skupaj z ministrstvom za delo nameravamo tamodel vzpostaviti ne le prek javnih del, ampak tudi drugače, da bi nekdo posebej skrbel za reden stikmed šolo in starši in na nek način tudi pomagal prebroditi mladim Romom težave z ostajanjem v šoli,da se vsak dan ponovno vrnejo. To nameravamo začeti na predšolski ravni, v osnovni in srednjih šolah,ker je treba vzdržati tudi skozi srednjo šolo.NAPOVED:Minister za šolstvo dr. Slavko Gaber je med poudarki strategije izpostavil uvajanje romskih pomočnikov vvrtcih in šolah.IZJAVA: Skupaj z ministrstvom za delo nameravamo ta model vzpostaviti ne le prek javnih del, ampak tudidrugače, da bi nekdo posebej skrbel za reden stik med šolo in starši in na nek način tudi pomagal prebroditimladim Romom težave z ostajanjem v šoli, da se vsak dan ponovno vrnejo. To nameravamo začeti na predšolskiravni, v osnovni in srednjih šolah, ker je treba vzdržati tudi skozi srednjo šolo. Če ne bi imeli na voljo dovolj časa za celoten posnetek, bi lahko izjavo dodatno krajšali –glede na to, katere informacije so bolj pomembne za prispevek. Seveda je vedno trebaprilagoditi tudi napoved – morda vanjo dodati kakšno informacijo, kakšno odvzeti...1. /Skupaj z ministrstvom za delo nameravamo ta model vzpostaviti ne le prek javnih del, ampak tudidrugače, da bi nekdo posebej skrbel za reden stik med šolo in starši in na nek način tudi pomagalprebroditi mladim Romom težave z ostajanjem v šoli.95

PRVI RADIJSKI KORAKI – Priročnik za romske novinarje in novinarke © 2004 Mirovni inštitut ter avtorji in avtorice2. /da bi nekdo posebej skrbel za reden stik med šolo in starši in na nek način tudi pomagal prebroditimladim Romom težave z ostajanjem v šoli /3. / To nameravamo začeti na predšolski ravni, v osnovni in srednjih šolah, ker je treba vzdržati tudiskozi srednjo šolo. /Lahko bi posnetek začeli tudi prej:/ povečujemo sredstva in omogočamo bolj individualno delo z romsko populacijo, ob temeljnem načeluintegracije, uvajamo bolj zares kot doslej tudi tako imenovanega učitelja pomočnika za romskopopulacijo v vrtce in šole.Nadaljevali bi lahko, na primer:Po besedah ministra Gabra bodo romski pomočniki skrbeli za reden stik med šolo in starši inpomagali mladim Romom dlje ostati v šoli. Kadar je v prispevku nanizanih več izjav istega govorca, ne ponavljamo v celotiimena in funkcij, ampak jih smiselno skrajšamo. Pogosto novinarji in novinarke obponovitvah navajajo le še priimke (Gaber) in/ali okrajšane funkcij (minister; lahko tudiminister Gaber). Včasih novinarji in novinarke izjav ne „režejo“ na začetku in koncu, ampak nekje vmes –izpustijo dele, ki so za njihove prispevke manj in združijo tiste, ki so bolj pomembni.Na televiziji je takšno krajšanje bolj opazno – med enim in drugim delom je običajno kratekblisk, govorec je tudi nenadoma v nekoliko drugačnem položaju kot prej. V radijskihprispevkih je mogoče povsem prikriti montažo, zato takšno krajšanje in „lepljenje“ ninajboljša rešitev; predvsem je vprašljiva njena etičnost. Ker poslušalci in poslušalke ne vedo,da je vmesni del izrezan, izjavo dojamejo, kot da je bila izrečena prav tako, kot jepredvajana. Če se zdi v konkretnem primeru to kljub vsemu najboljši način (če je, na primer,govorec vmes zelo zašel z osnovne misli in se potem vrnil k njej), je treba paziti, da montažane spremeni smisla izjave.Krajšanje bi bilo v že prej uporabljenem primeru lahko tudi takšno:1. / ob temeljnem načelu integracije, uvajamo bolj zares kot doslej tudi tako imenovanega učitelja pomočnika zaromsko populacijo v vrtce in šole. Skupaj z ministrstvom za delo nameravamo ta model vzpostaviti ne le prekjavnih del, ampak tudi drugače, da bi nekdo posebej skrbel za reden stik med šolo in starši in na nek način tudipomagal prebroditi mladim Romom težave z ostajanjem v šoli /2. / Problem je v tem, da ni vzpostavljen pravi stik med romsko populacijo in šolo, da ni zadostne zavesti otem in tudi ne zaupanja v to, da bo obiskovanje šole povečalo priložnosti v življenju. Dva razloga sta – en jetradicija, drug je pa ta, da smo nasploh, vsi skupaj, premalo naredili za to, da bi v naši šoli romska populacijaprepoznala tudi v enem delu okolje, ki je prijazno kulturi romski. / Kadar hoče novinar ali novinarka ponazoriti, kako razburljiv je bil dialog ali kako so seprepirali na kakšnem sestanku, lahko s premišljeno montažo izjav s sestanka ustvari zelodramatičen učinek. V tem primeru lahko nekaj izjav nasprotnikov naniza eno za drugo, ne da96

PRVI RADIJSKI KORAKI – Priročnik za romske novinarje in novinarke © 2004 Mirovni inštitut ter avtorji in avtoricebi se vmes sam/-a oglasil/-a. Tudi v tem primeru pa mora s primernim uvodom v niz izjavposkrbeti, da bodo poslušalci in poslušalke vedeli, kdo govori. Pogosto se zgodi, da so sogovorniki za pomembno misel porabili veliko časa in je zatoizjava predolga za radijski prispevek. Takrat novinar/-ka lahko na kratko sam/-a povzamebistvo.Župan predlogu nasprotuje. Po njegovih besedah občina ne bo mogla pokriti predvidenih stroškov. Zanovo knjižnico – pravi župan - obstajajo tudi veliko boljše lokacije od predlagane. »JE POVEDAL«Za povzemanje besed innapovedovanje drugih govorcevsta najbolj primerna glagola»reči« in »povedati«, ker stanajbolj nevtralna in z njimanovinar ali novinarka zgolj pripišebesede tistemu, ki jih je izrekel.Ker je povzemanja v novinarstvu veliko, lahkozaradi stalnega ponavljanja »je rekel«, »jepovedala« in drugih oblik »reči« in »povedati«besedilo postane dolgočasno. Da se temuizognejo, novinarke in novinarji včasih zapovzemanje in napovedovanje izjav uporabijotudi druge glagole. Pri tem morajo bitiprevidni, ker drugi glagoli govornikove besedeoznačijo z dodatnim pomenom in niso primerniza vsako priložnost.(iz)govoritiizjavitiizkazatiizrazitiizzvatinagovoritinakazatinapovedatinaštetinavestiobnovitiobtožitiodgovoritiodvrnitiodzvati seomenitioporekatiopredelitipojasnitiponovitiporočatipoudaritipovezatipovzetipričatipripomnitipripovedovatiprisečipriznatirazglasitirazkritirazložitistrinjati setrditivztrajatizagotovitizahtevatizanikatizavrniti… UPORABA DRUGIH ZVOKOVV radijskih prispevkih smo vajeni slišati le novinarjev ali novinarkin glas in posnete izjave.Večina radijskih postaj namreč pozablja, kako učinkovita je v radijskih prispevkih raba drugihzvokov. Zvočni efekti in posneti material s terena zvočno obogatijo novinarjevo ali novinarkinopripovedovanje. Služijo kot zvočni dokument za ponazoritev vzdušja na dogodku. V prispevek lahko umestimo vpitje množice, pokanje ognjemeta, aplavz v dvorani… Lahko pauporabljamo tudi prepoznavne ilustrativne zvoke, ki sicer niso bili posneti prav na dogodku, o97

PRVI RADIJSKI KORAKI – Priročnik za romske novinarje in novinarke © 2004 Mirovni inštitut ter avtorji in avtoricekaterem poročamo, a nam pomagajo približati temo poslušalcem in poslušalkam. Če pripravljamoprispevek o železnici, lahko vanj umestimo ritmično drdranje vlaka in strojevodjevo piščalko,če govorimo o šoli, jo lahko ilustirata šolski zvonec in otroški vrišč z igrišča, če govorimo ogradnji vodovoda, lahko v prispevek umestimo posnetek tekoče vode iz pipe in tako dalje.Zvoke lahko umestimo v ozadje novinarjevega oziroma novinarkinega govora ali pa jih zanekaj trenutkov postavimo v ospredje. V prispevkih in oddajah je včasih smiselno uporabiti tudi glasbeno podlago.Nasprotniki rabe glasbene podlage pravijo, da glasba odvrača pozornost od govorjenegasporočila in zmanjšuje težo povedanega. Zagovorniki glasbene podlage v prispevkih pa trdijo,da ima njena raba nekatere prednosti: daje ritem branju; ustvari vzdušje; omogoča kratkepremore med odstavki pri branju prispevka, v katerih si novinar oddahne, poslušalec pa imamožnost “premleti”, kar je slišal; če je pesem v glasbeni podlagi namensko izbrana, lahko tudivsebinsko dopolnjuje govorjeno sporočilo.Za daljše informativne oddaje glasbena podlaga ni primerna, v kratih, nekajminutnihinformativnih blokih pa radijske postaje včasih uporabljajo instrumentalne podlage, kiustvarijo vtis večje dramatičnosti posredovane vsebine. V tem primeru se glasbena podlaga nespreminja, ampak radijska postaja premišljeno izbere takšno, ki je primerna za graditevcelostne zvočne podobe postaje in postane eden od zaščitnih znakov programskega bloka.Različne glasbene podlage pa lahko radijska postaja uporablja v bolj sproščenih oddajah, naprimer v tistih o glasbi. Nevsiljivi instrumentali so včasih predvajani tudi med radijskimiintervjuji in drugimi pogovornimi oddajami. NAPOVEDI PRISPEVKOV Napoved mora povedati bistvo in vzbuditi zanimanjeposlušalk in poslušalcev za prispevek, ki ji sledi. Pisanje napovedi je sestavni del priprave prispevka.Le novinarji in novinarke imajo vpogled v vse zbraneinformacije, zato lahko le oni presodijo, katere sonajbolj pomembne in/ali zanimive in jih je trebavključiti v napoved.Osnutek napovedimoramo pripraviti, šepreden zapišemo prvistavek prispevka inNIKOLI v napovedi inprispevku ne ponavljamoistih (ali zelo podobnih)stavkov.Napovedi prispevkov in informativnih in drugih oddajah prebirajo voditelji in voditeljice. Ti znapovedmi usmerjajo pozornost poslušalcev in poslušalk od teme do teme, zato napovedi, ki jihpripravijo novinarke in novinarji, običajno nekoliko preoblikujejo, da oddaje „lepše tečejo“.Voditeljski prehodi od teme do teme: „Iz New Yorka pa v London, kjer...“, „Podobne težave imajo tudi v...“, „In zdaj kpregledu dogodkov v tujini...“, „Za konec smo pripravili še prispevek o...“...98

PRVI RADIJSKI KORAKI – Priročnik za romske novinarje in novinarke © 2004 Mirovni inštitut ter avtorji in avtoriceEna najbolj pogostih in največjih napak pri pisanju napovedi je, da novinarji in novinarke onjih ne razmislijo vnaprej - preden napišejo, posnamejo in zmontirajo svoje prispevke.Tako vso ustvarjalno energijo usmerijo le v prispevek in vanj vključijo vse svoje najboljše(za)misli, potem pa ne najdejo dobrega načina in pravih informacij za oblikovanje zanimivein informativne napovedi, ki bi pritegnila poslušalke in poslušalce. VRSTE NAPOVEDI- povzeto in prirejeno po:str. 56-60Robert A. Papper:BROADCAST NEWS WRITING STYLEBOOK Udarna napovedna absolutno neposreden način pove, za kaj gre.- Poslanke in poslanci so z veliko večino sprejeli sklep o 20-odstotnem znižanju proračuna za šolstvo.- Izliv kemikalij na zahodu države je zjutraj z domov pregnal več sto ljudi.Nobena druga vrsta napovedi ne pripelje v zgodbo tako hitro in neposredno. Takšne napovediso običajno najboljša izbira za relativno preproste zgodbe, ki jih novinarji in novinarkepripravijo zato, ker so pomembne za poslušalke in poslušalce. Mehka napovedpredstavi splošni okvir posamezne zgodbe ali posledice dogajanja.- Za šole po vsej državi morda prihajajo težavni časi. Poslanke in poslanci so namreč z veliko večino...Takšna napoved za en stavek odloži pravo „meso“ zgodbe in nadomešča udarni začetek zzaključkom o posledicah. V takšnih napovedih je drugi stavek skoraj vedno le različica udarnenapovedi. - Zakaj bi torej odlašali z bistvenimi podrobnostmi? Takšne napovedi so odličnaizbira takrat, ko gre za zapletene zgodbe. Izpostavitev posledic takoj na začetku poslušalkamin poslušalcem olajša sledenje podrobnostim in preobratom, ki se nanizajo v prispevku. Prehodna napovedle najavi temo s kratkim stavkom ali – še pogosteje – z delom stavka.- Težave za javno šolstvo. Poslanke in poslanci so danes...- In še ena poslanska odločitev. Na maloobmejnih prehodih ne bo več...Take napovedi lahko posredujejo jedro zgodbe, lahko pa tudi ustvarijo splošen vtis o temi, kisledi, ali le pritegnejo pozornost poslušalk in poslušalcev. Posebej primerne so za spreminjanjeritma informativne oddaje – posebej za pospešitev – in za kratke prehode med povezanimiprispevki. Krovna napovedje ena najbolj spregledanih tehnik za ustvarjanje toka informativnih oddaj. Kadar gre zaveč povezanih dogodkov ali pomembnih dejanj neke skupine, vlade, urada, podjetja aliposameznika, lahko krovne napovedi pripravijo občinstvo na različne zorne kote zgodbeoziroma na več povezanih prispevkov.99

PRVI RADIJSKI KORAKI – Priročnik za romske novinarje in novinarke © 2004 Mirovni inštitut ter avtorji in avtorice- Poslanke in poslanci so danes sprejeli zakone, ki bodo zvišali davke, znižali nekatere plače in spremenilifinanciranje javnega šolstva. /Sledi niz prispevkov, ki osvetlijo posamezne zakone in njihove posledice./- Močno deževje je sinoči v večjem delu države povzročilo poplave in sprožilo več zemeljskih plazov. NaŠtajerskem... /Sledi niz prispevkov, ki prikažejo stanje v posameznih regijah./ ZGODBE V NADALJEVANJIH Kadar sledimo razvoju neke zgodbe, moramo misliti tudi na tiste poslušalke in poslušalce, kiniso slišali prvega prispevka ali pa so ga že pozabili. Vedno pišemo tako, kot da naslavljamoposlušalca ali poslušalko, ki je prvič priklopil/-a sprejemnik na naš radijski program. Če o temigovorimo, kot da je že vsem vse jasno, novi poslušalci in poslušalke preklopijo drugam – nekam,kjer je vsebina zanje bolj razumljiva. Obenem pa moramo misliti na poslušalke in poslušalce, kiredno spremljajo naš radijski program. Takšni opazijo, če se vsebina ponavlja. To se jim lahkozdi podcenjujoče, predvsem pa nezanimivo – in preklopijo drugam.Zato moramo vsako zgodbo vsakič napisati znova. Pri tem ohranjamo stik s preteklim potekomin ga nevsiljivo povezujemo s trenutnim stanjem, da vsak poslušalec ali poslušalka dobi čim boljcelovite informacije. Vsakič je v ospredje postavljena najnovejša informacija, starejše paslužijo kot ozadje za razumevanje zgodbe.V prvem tednu je pomembno to, da je hiša pogorela, naslednji teden je pomembno, kako daleč je prišlapreiskava o vzroku požara, tretji teden je lahko predmet poročanja, kako se je znašla družina, ki je ostalabrez doma… POVZEMANJE POROČIL IN SPOROČIL ZA JAVNOST Vsako sporočilo za javnost ni vredno objave in tudi vsaka tiskovna konferenca ni nujnopomembna in zanimiva za poslušalce in poslušalke. Predvsem pa so informacije, pridobljene obtakšnih priložnostih, enostranske in nepopolne. Tisti, ki jih posredujejo, imajo vedno interes,da se uveljavi njihova „resnica“. Ker ni naloga novinark in novinarjev, da uveljavljajo posamičneinterese in videnja dogodkov, morajo biti praviloma tovrstne informacije le izhodišče zanadaljnje novinarsko delo. Del novinarskega vsakdana so tudi poročila tiskovnih agencij, poročila policije in podobnipovzetki dogajanja. Težav s takšnimi besedili je več. Prva je ta, da so napisana za branje inne za govorjenje. Zato je treba informacije za radio razvrstiti drugače, besedila skrajšati injih napisati v bolj preprostem, radijskem jeziku, bližjem govorjeni besedi. Pri tem izpustimomanj pomembne podrobnosti in izpostavimo najpomembnejše, pripoved pa teče čim bolj tako,kot bi jo spletli med pripovedovanjem v vsakdanjem življenju. Tiskovne agencije so – sploh za manjše medije – pogosto eden od zelo pomembnih virovgradiva in povzetki daljših agencijskih poročil so redno del programskih vsebin. Spet se jetreba spomniti na eno glavnih zapovedi v novinarstvu – navajanje virov informacij. Da gre za100

PRVI RADIJSKI KORAKI – Priročnik za romske novinarje in novinarke © 2004 Mirovni inštitut ter avtorji in avtoricepovzemanje tiskovne agencije ali drugega medija, ni treba navesti že v prvem stavku, ampak tolahko omenimo v nadaljevanju.Po poročanju Slovenske tiskovne agencije se je predsednik vlade Anton Rop v Murski Soboti srečal spredstavniki Zveze Romov Slovenije...Predsednik vlade Anton Rop se je v Murski Soboti srečal s predstavniki Zveze Romov Slovenije. Kot poročaSlovenska tiskovna agencija, so se pogovarjali o...Primer:POROČILO SLOVENSKE TISKOVNE AGENCIJERomi marginalizirani tudi na področju izobraževanjaLjubljana, 31. julija (STA) - Romi so marginalizirana družbena skupina, njihova družbena inpolitična obrobnost se odražata na vseh področjih življenja, tudi na področju vzgoje inizobraževanja. Izobrazbena raven romske populacije je nizka, k čemur prispevajo številnidejavniki, kot so jezik, neprilagojena organizacija dela, nizka pričakovanja glede šolskeuspešnosti romskih otrok, neupoštevanje socialno-kulturnih in drugih okoliščin ter razvrščanjeromskih otrok v šole s prilagojenim programom.Posebna delovna skupina je na pobudo ministrstva za šolstvo, znanost in šport pripravilastrategijo vzgoje in izobraževanja Romov, ki vključuje področja splošnega izobraževanja,izobraževanja odraslih ter strokovnega in poklicnega izobraževanja. V strategiji je zapisana tudianaliza trenutnega stanja na področju integriranja Romov v izobraževalne procese.Analize kažejo, da so romski otroci vključeni v 40 slovenskih vrtcev, največ na Dolenjskem, vPosavju, v Beli krajini, na Štajerskem in v Prekmurju. Ministrstvo vodi evidenco za romskeotroke, vključene v homogene oddelke, v katere je vključenih 157 romskih otrok. Predšolskiotroci Romov so v slovenske vrtce vključeni na tri načine. Največ jih je integriranih v običajneoddelke, manj je vključenih v romske oddelke, kjer so samo romski otroci, in romske vrtce. Tudipri vključevanju romskih otrok v vrtce je treba upoštevati različne življenjske okoliščine inpoložaj pripadnikov romske skupnosti, ki vpliva na možnost za vključevanje otrok v vrtce. Namožnost vključevanja otrok v vrtce vpliva tudi izobraženost in osveščenost staršev. V nekaterihdelih Pomurja so možnosti za vključevanje otrok v vrtce veliko večje. V pomurske vrtce jetrenutno vključenih 83 romskih otrok. Večji je tudi odstotek otrok, vključenih v integriraneoddelke. Sicer pa lahko za Dolenjsko, Belo Krajino in Posavje rečemo, da otroci niso vustreznem deležu vključeni v vrtce.Osnovne šole v Sloveniji je v šolskem letu 2002/2003 po dostopnih podatkih obiskovalo 1349romskih učencev, 1223 v rednih osnovnih šolah, 126 pa v šolah s prilagojenim programom. Vtem letu je bil delež vseh otrok v šolah s prilagojenim programom 1,48-odstoten, medtem ko jebil delež romskih otrok občutno višji, 9,3-odstoten. Nerešen problem je tudi izobraževanje otroktistih Romov, ki v Sloveniji nimajo urejenega legalnega statusa in njihovo število ni znano.Verjetno vsaj del teh otrok ne obiskuje osnovnih šol. Država posebej obravnava in šolampriznava ugodnosti za vzgojo in izobraževanje romskih učencev: za individualno ali skupinskodelo z romskimi učenci v šolskem procesu namenja dodatna finančna sredstva, ima ugodnejšenormative za oddelke z Romi, dodatno financira prehrano, učbenike in podobno. V šolskem letu2002/2003 je bilo v podaljšano bivanje vključenih 551 romskih učencev. Večina je vključenih vredne oddelke, sedem oddelkov pa je bilo namenjenih le romskim učencem.101

PRVI RADIJSKI KORAKI – Priročnik za romske novinarje in novinarke © 2004 Mirovni inštitut ter avtorji in avtoriceZa srednješolsko stopnjo so dostopni naslednji podatki Zveze Romov Slovenije o vključenostiromskih učencev za Prekmurje: v Srednjo poklicno in tehniško šolo Murska Sobota je vpisanih13 učencev Romov, v Srednjo šolo za gostinstvo in turizem Radenci so vpisani trije, v Srednjozdravstveno šolo Murska Sobota v Rakičanu je vpisanih enajst učencev Romov, v Srednjokmetijsko šolo Rakičan je vpisanih enajst, v Gimnazijo Franca Miklošiča Ljutomer pa stavpisana dva učenca Roma.Na Fakulteto za socialno delo sta vpisana dva romska študenta (eden iz Prekmurja in eden zDolenjske), na Pedagoško fakulteto v Mariboru sta vpisana dva Roma iz Prekmurja ter naPravno fakulteto v Mariboru en Rom iz Prekmurja. Ministrstvo vsakemu študentu Romu, ki sevpiše v pedagoško smer študija, zagotavlja štipendijo v okviru razpisa štipendij za pedagoškepoklice.Socialno-ekonomski položaj pripadnikov romske skupnosti se je najpogosteje poskušaloreševati skozi različne programe aktivne politike zaposlovanja (programi za pridobitevizobrazbe, javna dela, programi pomoči pri iskanju zaposlitve, programi osebnostnega razvoja,programi izpopolnjevanja in usposabljanja, delovni preizkus, usposabljanje brez delovnegarazmerja ter usposabljanje z delovnim razmerjem). Večino teh programov so v sodelovanju zZavodom RS za zaposlovanje izvajale institucije za izobraževanje odraslih. Ocenjujejo, da jebilo v zadnjem letu vanje vključenih okoli 500 odraslih Romov.Medtem ko Romi v Prekmurju praviloma vsi zaključijo osnovno šolo, se delež romskih otrok, kidokončajo osnovno šolo, na Dolenjskem sicer zvišuje, vendar je v končnem odstotku še vednozelo nizek, kar vpliva na potrebe po izobraževanju odraslih. Odrasli Romi so v okviruprogramov zavoda za zaposlovanje vključeni v programe izobraževanja in usposabljanja,posamezni izvajalci pa zanje izvajajo različne krajše in daljše programe izobraževanja inusposabljanja (v šolskem letu 2002/2003 je bilo v program osnovne šole vključenih 295Romov). Vse te oblike še ne pripomorejo dovolj k povečanju zaposljivosti in ne spreminjajozaposlitvenih možnosti Romov. Prav tako odrasli Romi niso v zadostni meri vključeni vizobraževanje za pridobitev poklicne izobrazbe.Socialni status Romov je sicer izrazito nižji od socialnega statusa večinskega prebivalstva, sepa po regijah pomembno razlikuje. V Prekmurju je socialno-ekonomski položaj Romov boljši kotna Dolenjskem, v Posavju in Beli Krajini kakor tudi v drugih sredinah, kjer Romi živijo. Razlike vsocialno-ekonomskem položaju, načinu življenja, izobrazbi, delovnih navadah, verskipripadnosti in običajih so velike tudi med t. i. netradicionalno naseljenimi Romi, ki večinomaživijo v večjih mestih (Ljubljana, Maribor, Celje, Jesenice in Velenje). Prekmurski Romi imajovečinoma družbeni položaj, ki jim omogoča redno vključevanje otrok v vrtce, osnovne šole insrednje poklicne šole. Bivalne razmere ter komunalna infrastruktura so v romskih naseljih boljurejene in omogočajo pripravo in vključevanje otrok v vzgojno-izobraževalne ustanove. To nevelja za ostale dele Slovenije, kjer živijo Romi. Tako v nekaterih romskih naseljih še nisozagotovljene niti osnovne življenjske potrebe, kot so voda, elektrika in kanalizacija.mo/er © STA 2004. Vse pravice pridržane 4 .31.07.2004 07:57Gornje besedilo sicer ni najbolj „klasičen“ primer poročila tiskovne agencije, ker gre zapovzetek dokumenta, medtem ko so običajna poročila STA-ja in drugih agencij posvečenaaktualnim, konkretnim dogodkom. Običajno so tudi nekoliko krajša, kot je naš primer, ki smo gauporabili predvsem zaradi dragocenih informacij s področja vzgoje in izobraževanja Romov.4 Objavljeno z dovoljenjem STA.102

PRVI RADIJSKI KORAKI – Priročnik za romske novinarje in novinarke © 2004 Mirovni inštitut ter avtorji in avtoriceKljub omenjenim razlikam pa je to poročilo zelo podobno tistim, ki jih običajno posredujejotiskovne agencije - predvsem po besedišču, stavčnih strukturah in strukturi celotnegabesedila. Za radijski program taka besedila niso primerna, so pa dragocena opora za novinarjein novinarke, ki pripravljajo prispevke o istih ali podobnih temah.S pomočjo gornjega povzetka strategije so se novinarji in novinarke lažje znašli med informacijami in se odločili,kateri sogovorniki bi bili primerni (vodja in člani delovne skupine, ki je pripravila strategiji, minister za šolstvo,znanost in šport, predstavniki Zveze Romov...). Iz povzetka je tudi mogoče razbrati najpomembnejše zorne kote tezgodbe: marginaliziranost Romov (kaj to pomeni? kako se kaže? kako bi lahko to spremenili?...); dejavniki nizkeizobrazbene strukture (kaj pomeni vsak od njih? odkod izvirajo? kako bi jih lahko odpravili?...); bistvene razlike medregijami (zakaj se pojavljajo takšne razlike?...); ponekod obstajajo posebni oddelki za romske otroke (zakaj? kakouspešni so romski otroci v takšnih oddelkih? kaj o njih menijo strokovnjaki s pedagoškega področja?...); skorajdesetina romskih šolarjev je vključenih v šole s prilagojenim programom (veliko višji delež kot pri neromskih otrocih!zakaj?...); (ne)izobraževanje otrok tistih, ki nimajo urejenega pravnega statusa (kdo so to? ali si poskušajo ureditistatus? kako se njihovi otroci izobražujejo?...); posebne štipendije za študij pedagoških poklicev (kaj pa drugipoklici?), itd.Če bi želeli v informativno oddajo umestiti le osnovne informacije in se uredništvo ne biodločilo za pripravo posebnega prispevka, bi lahko na podlagi poročila tiskovne agencijepripravili kratek povzetek vsebine.Poročila tiskovnih agencij in tiskanih medijev so praviloma strukturirana tako, da soinformacije razvrščene na način „obrnjene piramide“. To pomeni, da si po pomembnosti sledijood začetka do konca besedila, in to tako, da prvi (od)stavek vsebuje najbolj, zadnji pa najmanjpomembne.Bistvo besedila Slovenske tiskovne agencije je tako zajeto v prvih dveh odstavkih in kratek povzetek lahkopripravimo že samo z informacijami, ki jih vsebujeta ta dva odstavka:Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport je predstavilo strategijo vzgoje in izobraževanja Romov. Glavni ciljstrategije je zvišati povprečno izobrazbo romske skupnosti. Posebna delovna skupina je pripravila predlogeukrepov za izboljšanje razmer v splošnem izobraževanju, izobraževanju odraslih ter v strokovnem in poklicnemizobraževanju. Analiza trenutnega stanja je pokazala, da so tudi v izobraževanju Romi odrinjeni na robdružbe. Med dejavniki, ki prispevajo k takšnemu stanju, avtorji strategije navajajo jezik, neprilagojenoorganizacijo dela, nizka pričakovanja do romskih šolarjev, neupoštevanje družbenih, kulturnih in drugihokoliščin ter razvrščanje romskih otrok v šole s prilagojenim programom.Če bi morala biti vest še krajša, bi lahko povzeli:Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport je predstavilo strategijo vzgoje in izobraževanja Romov. Ukrepi bodoposegli v splošno izobraževanje, izobraževanje odraslih ter v strokovno in poklicno izobraževanje. Glavni cilj jedvigniti povprečno izobrazbo romske skupnosti, ki je trenutno občutno nižja od izobrazbe drugih prebivalcevSlovenije. ZA BOLJŠI SLOG… ŠTEVILKEPogosto novinarjem in novinarkam kot vir podatkov služijo finančna in podobna poročila;številke se pojavljajo tudi v drugih besedilih in izjavah.103

PRVI RADIJSKI KORAKI – Priročnik za romske novinarje in novinarke © 2004 Mirovni inštitut ter avtorji in avtoriceŠtevilke veliko težje dojemamo pri poslušanju kot pri branju, in temu je treba prilagoditinjihovo navajanje v radijskem programu. Treba jih je smiselno zaokrožiti, da jim poslušalke inposlušalci lažje sledijo.SLABO:BOLJŠE:ŠE BOLJŠE:SLABO:BOLJŠE:SLABO:BOLJŠE:ŠE BOLJŠE:6.531.283 - šest milijonov petsto enaintrideset tisoč dvesto triinosemdesetpribližno šest milijonov petsto trideset tisočdobrih šest milijonov in pol / nekaj več kot šest milijonov in pol138,56 kg – sto osemintrideset celih šestinpetdeset kilogramovdobrih 138 kilogramov / nekaj manj kot 140 kilogramov...76,356 % - šestinsedemsedet celih, tristo šestinpetdeset odstotkovdobrih 76 odstotkovdobre tri četrtine / nekaj več kot tri četrtine / približno tri četrtineDeleže nasploh poskušamo podajati z ustreznicami:- namesto 25 odstotkov rečemo četrtina,- namesto 50 odstotkov polovica...34 odstotkov bi na radiu predstavili kot „dobra tretjina“, 63 kot „slabi dve tretjini“, 27 kot„nekaj več kot četrtina“ ali „dobra četrtina“...Koliko lahko številke brez večje škode zaokrožimo, je stvar presoje v konkretnih situacijah.Prav tako je stvar vsakokratne presoje, koliko številk lahko umestimo v prispevek in koliko bijih bilo že preveč, da bi jim lahko poslušalke in poslušalci sledili in razumeli, kaj pomenijo.Nasploh v tem primeru velja: manj je več. V tem je bistvo organizacije in zgoščevanjainformacij in zato je tako pomembno, da novinarji in novinarke sami dobro razumejo zgodbo,preden jo začnejo posredovati poslušalkam in poslušalcem. Skrbno izbran podatek, umeščen vdobro besedilo in podkrepljen s pričevanjem drugega govornika, je za poslušalke in poslušalceveliko bolj informativen kot deset podatkov, za katere nimajo niti časa niti volje, da bi jihposkušali razumeti in/ali si jih zapomniti.SLABO: Mestni svet je sprejel proračun za leti 2004 in 2005. V letu 2004 bo proračunznašal 55,83 milijarde tolarjev, v letu 2005 pa 63,12 milijarde tolarjev. Leta 2004 bo največ,23,8 odstotka proračuna namenjenega novemu vrtcu. V letu 2005 bo največja investicijaobčine čistilna naprava, za katero bo namenjenih 35,2 odstotka letnega proračuna.BOLJŠE: Mestni svet je sprejel občinski proračun za letošnje in prihodnje leto. Letos bona voljo dobrih 55 milijard tolarjev, prihodnje leto bo proračun znašal 63 milijard tolarjev.Največji investiciji bosta novi vrtec in čistilna naprava. NAJ BI...Kadar novinarji in novinarke želijo v prispevku pokazati, da niso prepričani o resničnostiinformacije, uporabljajo pogojnik (naj bi). Boljše je, da se uporabi pogojnika izognemo, in totako, da navedemo vir obtožb, vzbujenega suma, napovedi...104

PRVI RADIJSKI KORAKI – Priročnik za romske novinarje in novinarke © 2004 Mirovni inštitut ter avtorji in avtoriceSLABŠE:BOLJŠE:SLABŠE:BOLJŠE:SLABŠE:BOLJŠE:Obtoženec naj bi ukradel vozilo.Policija meni, da je obtoženec ukradel vozilo.Župan naj bi sprejemal podkupnino.Tožilstvo župana obtožuje, da je sprejemal podkupnino.Novi odsek avtoceste naj bi dokončali prihodnje leto.Po napovedih Direkcije za atoceste bodo novi odsek dokončali... TRPNIKTrpnik je glagolska oblika, ki jo v pogovoru zelo redko uporabljamo, zato je redko primerna zaradijski program. Stavki s trpnikom ponavadi zvenijo okorno, z njimi tudi zakrijemo nosilcadejanja, kar je v novinarstvu redko zaželeno.Trpnik (pasiv):Tvornik (aktiv):Trpnik (pasiv):Tvornik (aktiv):Trpnik (pasiv):Tvornik (aktiv):Vlomljeno je bilo v več bančnih trezorjev.Roparji so vlomili v več bančnih trezorjev.Izdana je bila prepoved nadaljnjega obratovanja.Inšpektorji so izdali prepoved nadaljnjega obratovanja.Inšpektorji so prepovedali nadaljnje obratovanje.Predstavljena je bila strategija vzgoje in izobraževanja Romov.Minister za šolstvo, znanost in šport je predstavil strategijo... PRIMERI SPODRSLJAJEVSLABO:BOLJE:v kolikor…, v primeru, da…čeSLABO:BOLJE:Bliža se dan Romov, kateremu bo posvečena tudi tale oddaja.Bliža se dan Romov, ki mu bo posvečena tudi tale oddaja.SLABO: Poslušali ste oddaje Šunen le Romen – Prisluhnite Romom, katero pripravljamo…BOLJE: Poslušali ste oddajo …, ki jo pripravljamo…NAROBE:PRAVILNO:v okviru prejšnjega tednaprejšnji tedenNAROBE:pred, med in po sejiPredlogi (pred, med, po, za, ob, nad, pod…) se vežejo z različnimi skloni. Pogosta napaka je, danovinarji in novinarke povežejo besedo z več predlogi, ki pa ne ustrezajo istemu sklonu.Preizkus v takšnem primeru je, da besedo povežemo z vsakim predlogom posebej in ugotovimo,ali so vse kombinacije ustrezne.105

PRVI RADIJSKI KORAKI – Priročnik za romske novinarje in novinarke © 2004 Mirovni inštitut ter avtorji in avtoriceS takšnim preizkusom hitro ugotovimo, zakaj so zgornji primeri napačni. Pred, med in po seji bi pomenilo:pred seji,med seji,po seji.Takoj je jasno, da ne rečemo »pred seji«, ampak »pred sejo«. In ne »med seji«, ampak »med sejo«.Rečemo pa »po seji«, kar je edina pravilna raba v zgornjem primeru.Povežemo »pred« in »med«, tako da napišemo »pred in med sejo«. Zadnji predlog, »po«, namesto z besedo »seja«povežemo z zaimkom. Tako dobimo: pred in med sejo ter po njejPRAVILNO:NAROBE:PRAVILNO:NAROBE:PRAVILNO:pred in med sejo ter po njejpred in po počitnicahpred počitnicami in po njihpred in po obiskupred obiskom in po njemNAROBE:PRAVILNO:Sedaj pa še nekaj novice, povezane z Romi.Sedaj pa še nekaj novic, povezanih z Romi.»Še nekaj novice« bi pomenilo, da govorimo o eni novici in napovedujemo, da je bomo povedali en del. Težava je vnapačni uporabi sklona – »še nekaj…« se povezuje z rodilnikom (še nekaj koga ali česa?): še nekaj novic, še nekajglasbe, še nekaj besed, še nekaj časa, še nekaj minut, še nekaj izjav…SLABO: Seminar bo potekal 27. marca 2004 v Murski Soboti, seminar bo vodila Janja Rošer.Ob najavi dogodka v bližnji prihodnosti je poslušalcem in poslušalkam jasno, da gre za isto leto, zato letnice nenavajamo. Če je mogoče, se izognemo ponavljanju istih besed, zato v tem primeru drugi del najave preoblikujemo vsamostojen stavek in »seminar« nadomestimo z zaimkom »ga«.BOLJE: Seminar bo potekal sedemindvajsetega marca v Murski Soboti.Vodila ga bo Janja Rošer.SLABO: Na pobudo političnega foruma pri Zvezi Romov Slovenije pripravlja 24.septembra 2004 simpozij o izboljšanju položaja Romov .Kdo pripravlja simpozij? Je to Zveza Romov Slovenije? Besedilo zaradi slabega oblikovanja povedi ne daje odgovorana to, bistveno vprašanje.BOLJE:Zveza Romov Slovenije bo na pobudo političnega foruma 24. septembra vMurski Soboti pripravila simpozij o izboljšanju položaja Romov.Na pobudo političnega foruma pripravlja Zveza Romov Slovenije simpozij oizboljšanju položaja Romov. Simpozij bo potekal 24. septembra v Murski Soboti.Zveza Romov Slovenije bo uresničila pobudo njenega političnega foruma.Pripravila bo simpozij o položaju Romov, in to 24. septembra v Murski Soboti.24. septembra bo v Murski Soboti potekal simpozij o položaju Romov.Pripravila ga bo Zveza Romov Slovenije. Pobudo so dali člani političnega foruma, kideluje v okviru Zveze.106

PRVI RADIJSKI KORAKI – Priročnik za romske novinarje in novinarke © 2004 Mirovni inštitut ter avtorji in avtoriceSLABO: Ženska romska organizacija je poslala protestno pismo predsedniku Evropskekomisije Romano Prodiju, zaradi situacije, ki vlada v Slovaški, ogorčene so nad dogajanji, ki sopovezane z Romi, kajti slovaška vlada želi, da Romi do maja zapustijo njihovo državo.Pomanjkljivost v tej novici je, da poslušalke in poslušalci ne izvedo, za katero žensko romsko organizacijo gre. Ali jeto mednarodna zveza? Ali je to forum romskih žensk v Sloveniji? Ali gre za nevladno ali politično organizacijo? … Vtakšno novico bi sodil tudi podatek, koliko Romov živi na Slovaškem – le tako bi si poslušalke in poslušalci lahkonaslikali razsežnost problema.Problematičen je tudi zapis: »slovaška vlada želi, da…«. - Kako novinarka ali novinar ve, kaj želi slovaška vlada? Trebabi bilo navesti vir oziroma nakazati, odkod ta trditev (da »vlada želi«). Ali je vlada napovedala kakšne ukrepe v tejsmeri? Ali je kateri od ministrov zahteval od Romov, da se izselijo? … Naloga novinark in novinarjev ni, da ugibajo oželjah, ampak da poročajo o dejstvih. O tem, kaj si kdo želi, novinarke in novinarji poročajo le takrat, ko so željetudi izražene (ko npr. nekdo reče: »Želim si, da…«).Več težav je tudi s pisanjem. V scenariju je novica zapisana kot ena sama dolga poved, z mnogo vejicami in le enopiko. Takšne dolge povedi je težko dobro prebrati, poslušalkam in poslušalcem pa dolge povedi otežujejo razumevanjevsebine.Pojavilo se je tudi več slovničnih napak, ena pri navajanju imena predsednika Evropske komisije.Vedno je treba sklanjati oboje – ime in priimek.Ni pravilno: predsedniku … Romano Prodiju, ampak predsedniku… Romanu Prodiju.BOLJE: Ženska romska organizacija je predsedniku Evropske komisije RomanuProdiju poslala protestno pismo zaradi razmer na Slovaškem. Tamkajšnja vlada namrečželi, da Romi do maja zapustijo državo.SLABO: Letošnja osrednja prireditev bo tudi v Črnomlju. Pogovarjali smo se z NadoŽagar, ki je direktorica tamkajšnjega ZIK-a, ki nam je povedala, da je zelo vesela tegadogodka in se veselijo srečanja z drugimi Romi, ki živijo v Beli krajini.Nikoli ne smemo domnevati, da vsi razumejo vse kratice, ki so nam dobro znane. Treba je pisati tako, da nasrazumejo tudi tisti poslušalci in poslušalke, ki prvič poslušajo radijsko postajo in nimajo bogatega ozadja informacij.V zgornjem primeru se poslušalke in poslušalci sprašujejo, kaj pomeni kratica ZIK. Če se odločimo za njeno uporabo,jo vpeljemo v prispevek tako, da povemo celotno poimenovanje (Zavod za izobraževanje in kulturo) in ob njem šekratico, ki jo lahko šele v nadaljevanju prispevka uporabljamo samostojno, kot zamenjavo za daljše poimenovanje. Izbesedila tudi ni mogoče ugotoviti, kakšno vlogo ima ZIK pri najavljeni prireditvi. Zato tudi ni jasno, zakaj jedirektorica ZIK-a sploh pomembna sogovornica. Ali je ZIK organizator prireditve? Če je tako, naj poslušalke inposlušalci to izvedo.Pogovarjali smo se z Nado Žagar,ki je direktorica tamkajšnjega ZIK-a,ki nam je povedala,da je zelo vesela tega dogodkain se veselijo srečanja z drugimi Romi,ki živijo v Beli krajini.V tej povedi je za radijski prispevek neustreznih še več stvari. Predvsem je šest stavkov v eni povedi za radijskevalove odločno preveč. To, dolgo, šeststavčno poved je treba »razbiti« na krajše dele in se (vedno) izogniti zaporedniuporabi stavkov, začetih s »ki«.Kadar imenom in priimkom dodajamo funkcije sogovornikov in sogovornic, to lahko storimobrez »ki je«, ampak funkcijo le navedemo pred ali za imenom. Praviloma je boljše najprej107

PRVI RADIJSKI KORAKI – Priročnik za romske novinarje in novinarke © 2004 Mirovni inštitut ter avtorji in avtoricenavesti funkcijo in šele nato ime - z ljudmi se običajno pogovarjamo prav zato, ker opravljajodoločene funkcije, pomembne za našo temo.Pogovarjali smo se z direktorico tamkajšnjega ZIK-a Nado Žagar. Kot pravi…Lahko se izognemo tudi napovedi: »pogovarjali smo se«. Če nam je nekdo nekaj povedal, jejasno, da smo se z njim ali z njo pogovarjali.Direktorica tamkajšnjega ZIK-a Nada Žagar nam je povedala…BOLJE: Ena od dveh letošnjih osrednjih prireditev bo potekala v Črnomlju.Organiziral jo bo Zavod za izobraževanje in kulturo. Direktorica Zavoda Nada Žagarpravi, da se veseli srečanja z drugimi Romi iz Bele krajine.SLABO: V okviru prejšnjega tedna se je Romsko društvo Romani Union in tudi folklornaskupina , ki deluje pod pokroviteljstvom romskega društva Romani Union, glasbena skupinaZoltan in drugi člani pripravili za 13-to tradicionalno Cigansko noč.Velika težava z zgornjim zapisom je v njegovi nejasnosti. Zaradi slovničnih napak je sporočilo mogoče razumeti, kotda se je društvo Romani Union prejšnji teden posvečalo pripravam na Cigansko noč, ki (v času poročanja) šele prihaja– se torej še ni zgodila. Šele iz naslednjega stavka v istem scenariju (Prireditve pa so se zaključile s Cigansko žurko vmurskosoboškem gradu.) je mogoče razbrati, da je 13. Ciganska noč v času poročanja že mimo.Da bi našli glavno težavo, iz povedi izločimo dolgo naštevanje tistih, ki so pripravljali Cigansko noč.V okviru prejšnjega tedna se jeRomsko društvo Romani Union in tudi folklorna skupina , ki deluje pod pokroviteljstvom romskega društva RomaniUnion, glasbena skupina Zoltan in drugi članipripravili za 13-to tradicionalno Cigansko noč.Vidimo, da se povedek (torej tisti del besedila, ki izraža dejanje, akcijo, kaj je nekdo počel…), če damo skupajnjegove sestavne dele, glasi: se je pripravili. - Romsko društvo Romani Union »se je pripravili«?! To seveda nepomeni ničesar, je pa zelo verjetno, da bi poslušalke in poslušalci napako v mislih popravili takole: društvo RomanoUnion se je pripravilo na Cigansko noč. Glede na to, kaj naj bi sporočalo besedilo (da se je zgodila Ciganska noč, ki joje organiziralo društvo Romani Union), bi bil pravilen zapis:aliRomsko društvo Romani Union je pripravilo…organizatorji so pripravili…Poglejmo še, kako so v besedilu našteti organizatorji:… Romsko društvo Romani Union in tudi folklorna skupina , ki deluje pod pokroviteljstvom romskega društva RomaniUnion, glasbena skupina Zoltan in drugi člani…Z le nekaj besedami razmika se ponovi »romsko društvo Romani Union«, kar je znak slabega stila. Slabo je zapisantudi zadnji del: »glasbena skupina Zoltan in drugi člani«. – »Drugi člani česa?!« se vprašajo poslušalke in poslušalci.Zapisano se prebere, kot da je glasbena skupina Zoltan član nečesa, kar v besedilu ni omenjeno. – Drugi člani društvaRomani Union?! Ali je skupina Zoltan članica društva?!? - Če »drugi člani« pomeni člane organizacijskega odbora, jetreba tako tudi zapisati in povedati.Za pritegovanje pozornosti poslušalk in poslušalcev je slabo, če se napovedi in prispevkizačnejo z besedami, kot so: »prejšnji teden«, »pred dvema mesecema«, »lansko leto«…108

PRVI RADIJSKI KORAKI – Priročnik za romske novinarje in novinarke © 2004 Mirovni inštitut ter avtorji in avtoriceNovinarji in novinarke poskušajo poročanje čim bolj približati trenutku, ko poročilo poslušajoposlušalke in poslušalci.BOLJE: Romsko društvo Romani Union je že trinajstič pripravilo Cigansko noč, enonajvečjih romskih prireditev v Sloveniji. Tradicionalna prireditev je potekala minuli teden(še bolje je napisati, kateri dan je potekala prireditev; npr: v četrtek…) in se je končala sCigansko žurko na murskosoboškem gradu. Poleg vodilnih v društvu Romani Union so bili priorganizaciji najbolj dejavni člani folklorne skupine, ki deluje znotraj društva,in članiglasbene skupine Zoltan.Na družabnih prireditvah novinarji in novinarke običajno ne pripravljajo poročil, ampakreportaže. V teh je lahko izražanje nekoliko bolj slikovito, ker novinar oziroma novinarkaposkuša poslušalkam in poslušalcem čim bolje prenesti vzdušje ob dogodku. Zato informacije, kiso nepogrešljiv del takšnih prispevkov (število udeležencev, nastopajoči, organizatorji…),novinar ali novinarka »zavije« v pripoved o tem, kako se je občinstvo odzivalo na dogajanje,kako zanimiv je bil program… Nepogrešljivi deli takšnih reportaž so tudi posnetki zvokov naprireditvi (aplavzov, žive glasbe…).Če gre za tradicionalne prireditve, novinar/-ka lahko primerja zadnjo s prejšnjimi; predenpripravi svoj prispevek, preveri, ali so v radijskem arhivu prispevki o prireditvi v letih predtem, jih posluša in si zabeleži, kar se zdi zanimivo v primerjavi s tem letom… PRED ODHODOM V MONTIRNICO Ko zaključimo osnovno pripravo prispevka, ga pokažemo uredniku ali urednici. Predenposnamemo svoje besedilo in začnemo montirati prispevek, odpravimo pomanjkljivosti, ki jih jev prispevku razkril pogovor z urednico oziroma urednikom.V scenarij prispevka morajo bitipregledno umeščeni:izpisi izjav, časovne kode (na minidisku) in dolžina posameznih izjav,izbrana glasbena podlaga (izpisaninaslovi CD-jev, zaporedne številkeskladb),zvočni efekti (z izpisom, na kateremzvočnem nosilcu so posneti).V montirnici je običajno treba delo opraviti zelohitro, ker morajo prispevke zmontirati tudidrugi kolegi. Zato moramo priti v montirnicodobro pripravljeni in z jasno zamislijo o tem,kako bo potekal prispevek.Seveda potrebujemo tudi bralca oziroma bralko(pogosto je to kar novinar/-ka sam/-a, ni panujno) in tonskega tehnika.Tehniku oziroma tehničarki bo pri montaži vveliko pomoč, če je scenarij pravilno opremljenz izpisi izjav, efektov in glasbene podlage.109

PRVI RADIJSKI KORAKI – Priročnik za romske novinarje in novinarke © 2004 Mirovni inštitut ter avtorji in avtoriceTole je eden od možnih vzorcev za izpis radijskega prispevka pred montažo:Naslov: /KLJUČNE BESEDE/Avtor/-ica:Oddaja: Prisluhnite RomomDatum objave: 23.11.2004Ura: 15:00-15:25AVIZZO: MD Kultura/3; trajanje: 6 sekGLASBENA PODLAGA: CD Šukar/4Novinarjevo besedilo. Novinarjevo besedilo. Novinarjevo besedilo. Novinarjevo besedilo. Novinarjevo besedilo.Novinarjevo besedilo. Novinarjevo besedilo. Novinarjevo besedilo. Novinarjevo besedilo. Novinarjevo besedilo.Novinarjevo besedilo. Novinarjevo besedilo. Novinarjevo besedilo.IZJAVA: MD ROMIC 2/3; Trajanje: 12 sekIzpis izjave. Izpis izjave. Izpis izjave. Izpis izjave. Izpis izjave. Izpis izjave. Izpis izjave. Izpis izjave. Izpis izjave.Izpis izjave. Izpis izjave. Izpis izjave. Izpis izjave.Novinarjevo besedilo. Novinarjevo besedilo. Novinarjevo besedilo. Novinarjevo besedilo. Novinarjevo besedilo.Novinarjevo besedilo. Novinarjevo besedilo. Novinarjevo besedilo. Novinarjevo besedilo. Novinarjevo besedilo.Novinarjevo besedilo. Novinarjevo besedilo. Novinarjevo besedilo. Novinarjevo besedilo. Novinarjevo besedilo.Novinarjevo besedilo. Novinarjevo besedilo. Novinarjevo besedilo. Novinarjevo besedilo. Novinarjevo besedilo.Novinarjevo besedilo. Novinarjevo besedilo.////////////////////////////////////////////////////////////////////IZJAVA: MD ROMIC 3/5; Trajanje: 8 sekIzpis izjave. Izpis izjave. Izpis izjave. Izpis izjave. Izpis izjave. Izpis izjave. Izpis izjave.IZJAVA: MD ROMIC 3/12; Trajanje: 10 sekIzpis izjave. Izpis izjave. Izpis izjave. Izpis izjave. Izpis izjave. Izpis izjave. Izpis izjave. Izpis izjave. Izpis izjave.Izpis izjave. Izpis izjave. Izpis izjave.//////////////////////////////////////////////////////////////////////GLASBENA PODLAGA: CD ROMANODROM/5Novinarjevo besedilo. Novinarjevo besedilo. Novinarjevo besedilo. Novinarjevo besedilo. Novinarjevo besedilo.Novinarjevo besedilo. Novinarjevo besedilo.ZVOČNI EFEKT: MD EFEKTI 1/2; Trajanje:2 sekNovinarjevo besedilo. Novinarjevo besedilo. Novinarjevo besedilo. Novinarjevo besedilo. Novinarjevo besedilo.Novinarjevo besedilo. Novinarjevo besedilo. Novinarjevo besedilo. Novinarjevo besedilo. Novinarjevo besedilo.Novinarjevo besedilo.ODVIZZO: MD Kultura/4; trajanje: 6 sekV takšni obliki izpisa so za tehnika ali tehničarko natančno razvidni vsi elementi, ki jih želinovinar/-ka vključiti v prispevek, njihov vrstni red in zvočni nosilec, na katerem so posneti.Črta na levi strani besedila, ki jo narišemo z roko, pomeni, da je besedilo podloženo z izbrano110

PRVI RADIJSKI KORAKI – Priročnik za romske novinarje in novinarke © 2004 Mirovni inštitut ter avtorji in avtoriceglasbeno podlago. Ko se črta prekine, to pomeni, da glasbena podlaga utihne. “Zavihki” na črtiglasbene podlage, ki posegajo med odstavke besedila, pomenijo, da bralec premolkne, tehnik paza nekaj trenutkov poviša glasnost glasbene podlage. Puščici na črti na začetku in koncu stranikažeta, da glasbena podlaga med eno in drugo stranjo teče brez prekinitve.Aljaž Pengov Bitenc montira radijski prispevek.Da bo delo v montirnici gladko teklo,potrebujemo: zvočni nosilec (mini-disk) z izjavami zvočni nosilec (CD) z glasbenimi podlagami zvočni nosilec z zvočnimi efektiKo zaključimo z montažo,posnamemo prispevek nadogovorjeni nosilec, ki mupripišemo natančno dolžinoprispevka, pa tudiavtorja/avtorico, datum in oddajo,v kateri je bil ali bo prispevekuporabljen. dve kopiji besedila.Nosilec zvoka spravimo nadogovorjeno mesto, da se ne izgubi,še preden prispevek predvajamo veter. Dokument shranimo v arhiv na računalniku, tekst z izpisanimi izjavami pa vložimo v mapo,kjer hranimo vse izpise vseh prispevkov v določeni oddaji. NEVA NAHTIGAL inTANJA TAŠTANOSKA111

PRVI RADIJSKI KORAKI – Priročnik za romske novinarje in novinarke © 2004 Mirovni inštitut ter avtorji in avtoriceRADIJSKI ARHIV – VEČ KOT LE GLASBAUrejanje fonoteke, kot imenujemo radijski arhiv, je natančno in zahtevno,a zelo pomembno delo, ki omogoča, da lahko v vsakem trenutkunajdemo kateri koli posnetek. V fonoteki so namreč zbrani in urejeninosilci zvoka z glasbo, pogovori, oddajami, (samo)promocijskimi inoglaševalskimi spoti, ločili, zvočnimi efekti…Še pred nekaj leti je imela večina arhivov kartotečne kartice, na katerih so bili vpisani posnetki,ki so bili shranjeni na magnetofonskih trakovih ali vinilnih ploščah. Razvoj tehnologije pa jetemeljito spremenil podobo fonotek in danes večino posnetkov shranjujemo v digitalni obliki –na zgoščenkah (CD-jih) ali na trdih diskih v računalniku. Sodobna tehnologija nam omogoča tudito, da v digitalni obliki (kot računalniške Radijski arhiv oziroma fonoteko delimo naveč delov, glede na vsebino posnetkov: arhiv govornih posnetkov(terenskih intervjujev, sej, okroglih miz…) arhiv oddaj glasbeni arhiv(vokalna in instrumentalna glasba) arhiv zvočnih efektov arhiv produkcijske glasbe arhiv ločil in spotov(oglaševalskih in samo-oglaševalskih)V radijskem arhivu je shranjeno tudi nezvočnogradivo: članki, knjige, dokumenti, slike… ARHIV GOVORNIH POSNETKOV datoteke) shranimo kopije člankov,fotografij in dokumentov, ki so nujni priraziskovalnem delu in med pripravooddaj ali pogovorov z gosti.V fonotekah velikih radijskih postajso posnetki ločeni po zvrsteh inshranjeni v različnih prostorih. Ločevanje po zvrsteh (oddaje,glasba…) je priporočljivo tudi zamanjše postaje, ker omogoča hitrejšeiskanje. Arhiv je mogoče preglednourediti po zvrsteh posnetkov, tudi česo vsi posnetki shranjeni v istemprostoru ali celo na računalniškemdisku. GOVORNI ARHIV VSEBUJEArhivirani in urejeni posnetki so neprecenljive POSNETKE, KI JIH NOVINARJI INvrednosti. Urejenost arhiva skrajša čas iskanja, NOVINARKE POSNAMEJO NAsama umestitev posnetka v arhiv pa nam omogoča,TERENU, V STUDIU, KJERda starejše posnetke ob posebnih dogodkih spet PRIPRAVLJAJO ODDAJO, ALI MEDumestimo v program (na primer, ko oseba, ki joODDAJANJEM PROGRAMA (Vimamo posneto, praznuje pomemben jubilej, dobiŽIVO).nagrado, priznanje in podobno). Posnetek lahkouporabimo tudi takrat, ko hočemo javnost opozoriti ali spomniti na nekoč dano izjavo aliobljubo, kar je uporabno predvsem pri javnih osebah z vseh področij družbenega življenja(na primer poslanci, župani, romski svetniki in drugi politiki). Včasih je del radijskegaprograma tudi posebna rubrika o dogodkih »na današnji dan« in tudi takrat so arhivirani inurejeni posnetki neprecenljivi.112

PRVI RADIJSKI KORAKI – Priročnik za romske novinarje in novinarke © 2004 Mirovni inštitut ter avtorji in avtorice Ne glede na to, kako so govorniposnetki nastali, vsi zahtevajo enakoobravnavo pri arhiviranju.Za vsak posnetek moramo napisati: kdo je na posnetku(ime osebe, ki smo jo posneli, infunkcijo, ko gre za uradno osebo), kdo je naredil posnetek(ime novinarja ali novinarke), kdaj in kje je bil posnetek narejen(datum in kraj nastanka), kdaj je bil posnetek objavljen(ime oddaje in datum njenegapredvajanja), kje je posnetek shranjen(oznaka posnetka in nosilec zapisa).To so nujno potrebni podatki, ki pa jihlahko nadgradimo in dodamo kratkovsebino pogovora ali tako imenovane ključne besede, ki nam kasnejepomagajo najti posnetek. Uporaba arhiviranih posnetkov naredioddaje bolj prijetne za poslušanje, različnigovorci in govorke zaradi spremembe glasupritegnejo pozornost poslušalcev inposlušalk, posnetek govora pa da povedanemuposebno težo in osebno noto. Poslušalcu alliposlušalki posnetki omogočijo, da boljespoznajo govorca ali govorko in v barvi glasu innačinu podajanja razberejo značilnosti, ki jihporočevalec ali poročevalka s svojimibesedami težko povzame in opiše. ARHIV ODDAJ Shranjevanje vseh oddaj, ki jih predvajaradijska postaja, bi bilo zelo drago inzahtevno. Zato odgovorni urednik aliurednica določi, katere oddaje bomo arhivirali in katerih ne. Gotovo ne bo narobe, če zakrajše časovno obdobje arhiviramo prav vse oddaje, po izteku določenega obdobja pa urednikali urednica izbere tiste, ki bodo ostale v arhivu. Pogosto oddaje dobijo pravo vrednost šeletakrat, ko nanje gledamo z določene časovnerazdalje. POLEG POSNETKA ODDAJESHRANIMO TUDI VES »SUROV«MATERIAL. S TEM IZRAZOMOZNAČUJEMO POSNETEK POGOVORAV CELOTI, NE SAMO TISTEGA DELA,KI SMO GA UPORABILI V ODDAJI.ARHIVIRATI MORAMO TUDISCENARIJE ODDAJ. Pri arhiviranju oddaj zapišemo: naslov oddaje avtorja oddaje temo (ključne besede) goste (če so bili v oddaji) datum in uro predvajanja Shranjevanje surovega materialaje pomembno zato, ker pogovore pogostopodlagamo z glasbo in takšnih posnetkov nemoremo uporabiti v drugih oddajah. V praksibo najbolje, da shranimo celotno oddajo intudi vse posnetke, ki smo jih uporabili prinjeni pripravi. SCENARIJI morajo biti napisani tako, da kar najbolj odslikavajodejanski potek oddaje; po vrsti morajo biti napisani vsi elementioddaje (ločila, glasba, govor, prispevki…), tako kot so bili predvajani.Scenariji morajo vsebovati tudi kratke povzetke govornihprispevkov. Zapišemo tudi dolžino celotne oddaje ter njenihposameznih delov. KOPREBEREMOSCENARIJ,MORAMO IZNJEGA RAZBRATI,KAJ JE V ODDAJI.113

PRVI RADIJSKI KORAKI – Priročnik za romske novinarje in novinarke © 2004 Mirovni inštitut ter avtorji in avtorice GLASBENI ARHIV V glasbenem arhivu so, kot pove že ime,shranjeni glasbeni posnetki, ki služijo zapripravo glasbene opreme. Ta je zelopomembna, saj da radijski postajiprepoznaven zvok ter vpliva tako narazpoloženje poslušalcev in poslušalk kotna razpoloženje ustvarjalcev in ustvarjalkprograma. Z izbranimi skladbami lahkotudi poudarimo govorne prispevke.Glasbeni opremljevalci in opremljevalkezato pomembno soustvarjajo program.V arhivu lahko hranimo samo izbranoglasbeno zvrst ali vse glasbene zvrsti.To je odvisno predvsem od tega,komu je program namenjen (od ciljnepublike, torej). Program, ki je usmerjenv predvajanje, na primer, klasične glasbe,ne potrebuje arhiva sodobne elektronskeglasbe, kot tudi program, ki se osredotočana etno glasbo in druge redkeje slišaneglasbene zvrsti, ne potrebuje arhivapop glasbe.Nekoliko poenostavljeno lahko rečemo, da glasbo delimo na vokalno in instrumentalno. PRI IZBIRI IN ARHIVIRANJU INSTRUMENTALNE GLASBE MORAMO BITI ZELONATANČNI, SAJ JO POGOSTO UPORABLJAMO ZA GLASBENO PODLAGO GOVORNIHPRISPEVKOV (POGOVOROV, OGLASNIH SPOTOV ITD.).Da bi čim lažje našli instrumentalno skladbo, kijo potrebujemo za glasbeno opremo, je dobro,da si o vsaki skladbi zapišemo več podatkov.Med drugim je koristno zapisovati, kdaj smoinstrumentalno skladbo uporabili, da ne biprepogosto posegali po isti skladbi. To ne bibilo čudno, saj se ekipe pri pripravah oddajmenjajo. Najpomembneje je, da vemo (oz.zapišemo), ali je instrumentalnaskladba hitra ali počasna (ritem),ali je ritem stalen ali pa sespreminja (upočasni, pospeši), terkateri inštrumentje v ospredju (solo). Osnovni podatki, ki bi jihmorali zapisati o vsaki arhiviraniskladbi, da bi lahko hitro našliprave skladbe za glasbenoopremo, so: ime izvajalca naslov skladbe avtor oz. avtorji skladbe dolžina skladbe leto izdaje oznaka nosilca, na katerem jeshranjena skladba datumi predvajanj K osnovnim podatkom lahko dodamo še druge, kiso pomembni predvsem za pripravo zahtevnejšihglasbenih oddaj, pogosto pa pridejo prav tudipovezovalcem in povezovalkam programa, ki lahko znjimi uvedejo posamezne skladbe in obenemizobražujejo poslušalce in poslušalke na glasbenempodročju: ime albuma gostujoči glasbeniki solisti tempo producent založnik opombe (No. 1 ipd.)114

PRVI RADIJSKI KORAKI – Priročnik za romske novinarje in novinarke © 2004 Mirovni inštitut ter avtorji in avtoricePODATKE O AVTORJU ALI AVTORJIH potrebujemo za avtorsko agencijo, saj zakonobvezuje vse, ki uporabljajo glasbo, da plačajo nadomestila za uporabo avtorskih del.Gre za odškodnino oziroma plačilo avtorjem in avtoricam, ker smo uporabili njihovestvaritve. Kljub temu, da gre za majhne zneske, lahko avtorji in avtorice dobijo velikodenarja, če njihova skladba postane uspešnica, ki jo predvaja veliko število radijskihpostaj. AVTORSKI AGENCIJI MORAMO SPOROČITI NASLOVE VSEH SKLADB, KI SMOJIH PREDVAJALI V PROGRAMU, IN IMENA NJIHOVIH AVTORJEV IN AVTORIC. ARHIV ZVOČNIH EFEKTOV Vsaka radijska postaja ima tudi zbirko zvočnihefektov (zvoki živali, predmetov, strojev itn.), ki jihuporablja pri produkciji oddaj, spotov in ločil. Kerje snemanje zvočnih efektov zelo dolgotrajenpostopek, efekte kupimo že posnete in tovrstnihponudb je veliko. Tudi posnetke zvočnihefektov arhiviramo tako, dazapišemo najbolj pomembnepodatke: kdo/kaj je na posnetku, dolžina posnetka. ARHIV PRODUKCIJSKE GLASBE Produkcijsko glasbo uporabljamo predvsemza spote in ločila. Bolj ali manj obsežnezbirke lahko kupimo od različnih ponudnikov.Običajno je ista glasbena tema posneta vveč dolžinah (15, 30, 60 sekund), zrazličnimi instrumenti, zasedbami in vrazličnih ritmih. Isto temo dobimo vrazličnih preoblekah: rock, blues, country,hip hop… Tako lahko vsaka postaja izberetisti posnetek, ki se najbolj prilega siceršnjizvočni podobi programa. Pri snemanju reklamnih sporočil poiščemoglasbeno podlago, ki je najbolj primerna zaciljno skupino, ki ji je namenjen izdelek.Nekatere zbirke smemo uporabljati letoliko časa, kolikor velja pogodbenorazmerje med kupcem in prodajalcem.V takem primeru kupec (radijska postaja)običajno dobi vsako leto več zgoščenk znovimi posnetki, ki jih dodaja osnovni zbirki.Pri nekaterih zbirkah pa z nakupom dobimopravico za njihovo neomejeno uporabo, brezplačevanja avtorskih pravic.Najbolj obsežne zbirke obsegajo več sto urposnetkov. Ker jih pripravljajo za tospecializirani ponudniki, so posnetkiobičajno pregledno urejeni in označeni. ARHIV SPOTOV IN LOČIL Ločimo dve vrsti spotov: samo-oglaševalske, kiso namenjeni promociji postaje in posameznihoddaj ter oglaševalske spote (reklame). SAMO-OGLAŠEVALSKI SPOTIso zelo pomembni, saj z njimigradimo zvočno podobo postaje inprispevamo k njeni razpoznavnosti.Samooglaševalski spoti morajo biti poleg drugega tehnično dovršeni, ker so kot »vizitka«radijske postaje – in si je težko zamisliti, da bi vzbudila veliko zaupanje postaja, ki bi sepredstavljala s posnetkom, v katerem bi škrtalo, piskalo, ki ne bi bil razumljiv, ker bi gaprekrivala prehrupna glasba….115

PRVI RADIJSKI KORAKI – Priročnik za romske novinarje in novinarke © 2004 Mirovni inštitut ter avtorji in avtoriceO tem, kako pogosto in kdaj bomo samo-oglaševalske spote spreminjali, odloča odgovorniurednik ali urednica, je pa to odvisno predvsem od denarja, ki ga ima radijska postaja na voljo. Nujni podatki za arhiv: ime spota, čemu je bil spot namenjen(oglaševanju postaje, oddaje...), dolžina spota avtorji spota uporabljena glasba.Ko spot prenehamo uporabljati,je dobro k drugim podatkompripisati še časovno obdobje, vkaterem smo ga uporabljali. Če se želimo izogniti temu, da bi bili naši spotipodobni drugim, lahko naročimo originalno glasbo,posneto prav za ta namen. Lahko tudi povabimo ksodelovanju bralce z zelo značilnimi glasovi in vpogodbo, ki jo sklenemo z njimi, zapišemo, da takšnihspotov ne smejo snemati za druge postaje (v obdobju,ko naša postaja predvaja posnetke z njihovimi glasovi). ARHIV SAMO-OGLAŠEVALSKIH SPOTOV JEZBIRKA POMEMBNIH ZVOČNIH DOKUMENTOV,KI PRIČAJO O PRETEKLOSTI RADIJSKEPOSTAJE. OB POSEBNIH PRILOŽNOSTIH, NAPRIMER OB OBLETNICAH, LAHKO POSNETKEZNOVA UPORABIMO. OGLAŠEVALSKI SPOTI so vir prihodkov radijskepostaje. Večinoma jih radijske postaje dobijo žeposnete od oglaševalske agencije ali od samegaoglaševalca. To velja za vse velike oglaševalce, kipripravljajo oglaševalske akcije po vsej Sloveniji ali zaposamezno regijo.MANJŠE POSTAJE OBIČAJNO SAMEPOSNAMEJO SPOTE LE ZA LOKALNEOGLAŠEVALCE. Za vsak oglaševalski spotje treba zapisati: oznako, ime spota(tega določi naročnik), dolžino, naročnika, dan in čas predvajanja.Ko dobimo oglaševalski spot, ga najprej posnamemo varhiv in pri tem pazimo na kakovost kopije, saj se lahko zgodi, da naročnik zavrne plačilo, čedelo slabo opravimo. Pogosto se dogaja, da naročniki ponovijo oglaševalsko akcijo in naročijopredvajanje spota, ki so ga posredovali postaji pred časom. To je dodatni razlog za to, dadosledno skrbimo za arhiv spotov. OB PREDVAJANJU OGLASOV JE TREBA POSLUŠALCE Z ZVOKOM (IN GRAFIKO V DRUGIHMEDIJIH) OPOZORITI, DA VSEBINE, KI SLEDIJO, NISO UREDNIŠKE OZIROMANOVINARSKE, AMPAK OGLAŠEVALSKE. LOČEVANJE OGLASOV OD DRUGIH VSEBINZAPOVEDUJETA TAKO ZAKON O MEDIJIH KOT TUDI KODEKS NOVINARJEV. SLOVENIJE.Oglaševalske spote predvajamo tako, da jih od programa ločimo s posebnim ločilom.TERMINI ZA PREDVAJANJEoglaševalskih spotov so določeniv terminskem načrtu predvajanja.Vsaka postaja o predvajanju vodinatančno evidenco.Naročniki pogosto hočejo že vnaprej vedeti, v katerihterminih bo oglaševalski spot predvajan; tako lahkopreverjajo, ali postaja izpolnjuje naročila. Seznamopravljenega predvajanja je osnova za račun, ki garadijska postaja izstavi naročniku za opravljenostoritev.116

PRVI RADIJSKI KORAKI – Priročnik za romske novinarje in novinarke © 2004 Mirovni inštitut ter avtorji in avtorice ARHIV TISKANEGA GRADIVA IN INFORMACIJ Arhiv tiskanega gradiva(t.i. dokumentacijo) so nekoč imele levelike medijske hiše (na primer RTVSlovenija in Delo). Shranjevanječlankov, dokumentov in fotografij je zahtevalostrokovnjake, ki so gradivo obdelali tako, kot topočnejo v knjižnicah, in tudi pripravili ključnebesede, po katerih smo lahko iskali podatke.Z razvojem tehnologije so vsi medijipostali digitalni in danes lahko vsegradivo shranimo v računalnik. Kljubtemu pa moramo še vedno vpisatiosnovne podatke o vsaki enoti.Sodobni programi za shranjevanjedigitalnih datotek omogočajo iskanje povseh, ne le po ključnih besedah. Polegtega lahko na istem mestu shranjujemotekste, avdio in video datoteke.Urednica oddaj Šunen le Romen – PrisluhniteRomom Monika Sandreli ureja arhiv ROMIC-a.UVse pomembne dokumente in članke, ki jih najdemo na internetu, lahko shranimo na svojemračunalniku ali jih »zapečemo« na zgoščenke. Če so shranjeni dokumenti urejeni, so nam lahkov veliko pomoč. To pomeni, da moramo biti pozorni pri imenovanju datotek.Če smo shranili članek o praznovanju dneva Romov vČrnomlju, lahko datoteko poimenujemo:Dan_Romov_2004_Crnomelj. Tako bomo že iz imenavedeli, kaj je vsebina in tudi to, da ne gre zapraznovanje v Murski Soboti. Ker računalnik razvrstidatoteke po abecedi, bomo želeni članek našli zelo hitro. IME DOKUMENTANAJ ŽE SAMO OKVIRNOPOVE, KAJ JE NJEGOVAVSEBINA.DA BO ISKANJE ŠE LAŽJE,DATOTEKE RAZVRSTIMO VRAZLIČNE MAPE IN TUDI TEPOIMENUJEMO TAKO,DA NAM BODO IMENAGOVORILA O VSEBINI. V mapo z imenom Dan_Romov lahkospravimo vse članke in prispevke, ki senanašajo na ta dan. V tem primeru lahkoopustimo Dan_Romov v imenu dokumenta,namesto njega pa lahko dodamo ime avtorjaali avtorice prispevka. Po mapah uredimo tudi elektronsko pošto, sicer se bomo izgubili v množici pisem, saj senjihovo število iz dneva v dan povečuje. Elektronska pošta je namreč najhitrejši in najcenejšinačin za komuniciranje, zato vse več državnih organov, podjetij in posameznikov pošilja svojasporočila po tej poti. MARKO PRPIČ117

PRVI RADIJSKI KORAKI – Priročnik za romske novinarje in novinarke © 2004 Mirovni inštitut ter avtorji in avtoriceVIRI IN LITERATURATISKANE IZDAJEWriting News for TV and Radio: The HandbookBlock, Mervyn in Durso, Joe Jr. (1998)Gradivo Fakultete za novinarstvo Univerze v Montani, ZDA.Novinarska delavnicaĐurić, Dušan (1986)Ljubljana: Delavska enotnost.Koraki do kakovostnega novinarskega izdelkaErjavec, Karmen (1998)Ljubljana: Jutro.Medijska pismenost: priročnik za učitelje osnovne šoleErjavec, Karmen in Volčič, Zala (1999)Ljubljana: DZS.Radio: prvi koraki v radijsko ustvarjanjeGolčar, Bojan (2003)Maribor: MARŠ.Computer Assisted ReportingHouston, Brant (1999)New York: St. Martin's Press.Nastavki za teorijo novinarskih vrstKošir, Manca (1988)Ljubljana: Državna založba Slovenije.Mladi novinarKošir, Manca (1987)Ljubljana: Mladinska knjiga.Novinarska zgodbaMilosavljevič, Marko (2003)Ljubljana: Fakulteta za družbene vede.Broadcast News; Writing StylebookPapper, Robert A. (1995)Boston: Allyn & Bacon.TV novicePerovič, Tomaž in Šipek, Špela (1998)Ljubljana: ŠOU.118

PRVI RADIJSKI KORAKI – Priročnik za romske novinarje in novinarke © 2004 Mirovni inštitut ter avtorji in avtoriceNovinarska etikaPoler, Melita (1997)Ljubljana: Magnolija.Preiskovalno novinarstvoŠuen, Matjaž (1994)Ljubljana: Fakulteta za družbene vede.SVETOVNI SPLEThttp://www.razsodisce.orghttp://www.poynter.org(zajeto 24.3.2004)Alexander, Jim: The Bare Facts of Interviewing.Alvar, Marcia (ur.), Conan, Neal: The Art of The Interview.Hamelin, Joe: Some Useful Interview Techniques.Schieffer, Bob: The Meta-Interview.Short, Jim: The Interview as a Free-Form Art.http://www.newslab.org(zajeto 24.3.2004)http://www.courses.vcu.edu(zajeto 24.3.2004)Hall, Jim: Beginning Reportinghttp://www.avcgroup.net/news/telsiks.html(zajeto 20.5.2004)Šakota, Goran S., Radojević, Bora N.: Tehnološka oprema, planiranje organizacijei ljudstva studija lokalne radio stanice; Telsiks '99DRUGI VIRIArhiv Mirovnega inštitutaArhiv oddaj Romske radijske produkcije ROMICOsebni arhivi avtorjev in avtoric119