12.07.2015 Views

Mravljiščarji Slovenije - Center za kartografijo favne in flore

Mravljiščarji Slovenije - Center za kartografijo favne in flore

Mravljiščarji Slovenije - Center za kartografijo favne in flore

SHOW MORE
SHOW LESS

Create successful ePaper yourself

Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.

Strašnič<strong>in</strong> mravljiščarMacul<strong>in</strong>ea teleiusOpis. Razpon kril meri med 33 <strong>in</strong> 37 mm.Občasno lahko opazimo tudi izrazitomanjše osebke, <strong>za</strong> katere domnevamo, daso se razvili iz gosenic, ki so bile <strong>za</strong>radimajhnosti gostiteljskega mravljiščaprisiljene del razvoja stradati. Zgornjastran kril samcev je s<strong>in</strong>jemodre barve, z do2 mm širokim temnim robom <strong>in</strong> vidnimižilami. Črne pege na osrednjem delu krilso okrogle do ovalne oblike, zunanji robkril pa <strong>za</strong>ključuje izrazit bel pas približno1 mm dolgih resic. Spodnja stran kril jesivorjave barve z jasno izraženimi beloobrobljenimi črnimi okroglimi pegami,v medžilnih prostorih tik ob robovihkril pa so še manjše pege. Pri samicah,ki so velike enako kot samci, je spodnjastran kril zelo podobna samčevim,zgornja stran pa je malo temnejšemodre barve s širšim temnim robom <strong>in</strong>s še bolj poudarjenimi temnimi žilami.Strašnič<strong>in</strong> mravljiščarnjevati z <strong>za</strong>rodom mraveljgostiteljskega mravljišča <strong>in</strong>s tem pomembno vpliva navitalnost mravlje druž<strong>in</strong>e.Hladno letno obdobje (odsrede jeseni do pomladi)gosenica v mravljiščuhibernira, drugače pa v njempreživi skupaj približno10 mesecev. V juniju segosenice v mravljiščih<strong>za</strong>bubijo, v juliju ali avgustupa se prelevijo v odraslemetulje, ki mravljišča s šene povsem razprostrtimikrili hitro <strong>za</strong>pustijo.Razširjenost. Vrsta je v Evropi lokalnorazširjena od Francije preko severne Italije,osrednje Evrope, Rusije, Mongolije, severneKitajske <strong>in</strong> Koreje do Japonske. V Evropisega na severu do Latvije, najjužnejšaevropska nahajališča pa so pri nas.V Sloveniji najdemo strašnič<strong>in</strong>egamravljiščarja od Ajševice <strong>in</strong> Vipavskedol<strong>in</strong>e na <strong>za</strong>hodu ter Ilirskobistriškekotl<strong>in</strong>e na jugu, preko Ljubljanskega barjav osrednjem delu države, nakar se prekoSpodnje Sav<strong>in</strong>jske dol<strong>in</strong>e, Celjske kotl<strong>in</strong>e<strong>in</strong> Drav<strong>in</strong>jske dol<strong>in</strong>e areal razširjenostiprevesi v vzhodni del z najpomembnejšimi<strong>in</strong> najmočnejšimi populacijami v Slovenskihgoricah <strong>in</strong> na Goričkem. Ugotovljenanajdišča se nahajajo med dobrimi 100 m<strong>in</strong> 800 m nadmorske viš<strong>in</strong>e. Na Koroškemopažene populacije so verjetno med temizumrle.Razširjenost strašnič<strong>in</strong>ega mravljiščarjav SlovenijiBiologija <strong>in</strong> ekologija. Odrasli osebki karm<strong>in</strong>asto obarvane. Po približno tednustrašnič<strong>in</strong>ega mravljiščarja se pojavljajo od do desetih dneh se iz jajčeca izleže<strong>za</strong>četka julija do srede avgusta, <strong>za</strong>kasnele gosenica, ki se <strong>za</strong>vrta v cvet <strong>in</strong> se tamvidimo lahko celo še v septembru. Življenjski prehranjuje z razvijajočimi se semeni.prostor tega metulja so predvsem eno- do Razvoj gosenic v cvetnih glavicah potekadvokosni srednjeevropski mezotrofni do približno 3 do 4 tedne, nakar goseniceevtrofni niž<strong>in</strong>ski travniki <strong>in</strong> oligotrofni padejo na tla. Tam čakajo, da jih najdejomokrotni travniki, redkeje pa navadna mravlje delavke glavne gostiteljske vrstetrstičevja. Strašnič<strong>in</strong> mravljiščar velja <strong>za</strong> Myrmica scabr<strong>in</strong>odis. Ko na gosenicoeno izmed najbolj specializiranih vrst naleti mravlja delavka primerne vrste, seevropskih metuljev. Samica izleže po eno prične med pol <strong>in</strong> poldrugo uro trajajočjajčece izključno v cvetno glavico zdravilne »ritual posvojitve«. Po prepoznavi mravljastrašnice (Sanguisorba offic<strong>in</strong>alis), ko soSocvetje zdravilne strašnice (Sanguisorbas čeljustmi prime gosenico <strong>in</strong> jo odnese6 cvetne glavice še zelenkasto do nežnooffic<strong>in</strong>alis), hranilne rastl<strong>in</strong>e gosenicv mravljišče. Gosenica se <strong>za</strong>čne prehra-7strašnič<strong>in</strong>ega mravljiščarja

Hooray! Your file is uploaded and ready to be published.

Saved successfully!

Ooh no, something went wrong!