Mravljiščarji Slovenije - Center za kartografijo favne in flore

Ogroženost in varstvoŽivljenjski krog mravljiščarjev je vprimerjavi z drugimi vrstami metuljev zelozapleten, zato je njihovo preživetje odvisnood velikega števila dejavnikov. Življenjskiprostor teh vrst se po eni strani zmanjšujez uničevanjem specifičnih življenjskihokolij zaradi intenziviranja kmetijskeproizvodnje (osuševanje, preoravanjetravnikov, gnojenje, tri- in večkratna košnjaletno ipd.) in zaradi gradnje infrastrukture,po drugi pa z opuščanjem tradicionalnihrab prostora in zaraščanjem. Posledica jevedno večje število majhnih izoliranihpopulacij, ki prej ali slej izumrejo. Na tanačin se areal vrst manjša, zmanjšuje pase tudi njihova genetska raznolikost. Da bite procese poskusili zaustaviti, so najboljogrožene vrste zavarovane. Tako so kar trivrste mravljiščarjev uvrščene na prilogeskupnega evropskega pravnega predpisa– Direktive o habitatih. Poleg zagotavljanjavarstva posameznih osebkov, ki gaopredeljuje priloga IV, na katero so uvrščenistrašničin, temni in veliki mravljiščar, staprva dva tudi na prilogi II, na osnovi katereso bila oblikovana posebna varstvenaobmočja ali območja Natura 2000. Taobmočja predstavljajo del vseevropskegaekološkega omrežja, v katerem naj bi ses primernim upravljanjem zagotavljaladolgoročna ohranitev ogroženih vrst. Nadržavni ravni so zaradi ogroženosti vsimravljiščarji zavarovani tudi z Uredboo zavarovanih prosto živečih živalskihvrstah (Uradni list RS, štev. 46/04).1 Goričko2 Mura3 Pavlovski potok (Libanja)4 Haloze – vinorodne5 Dravinja pri Poljčanah6 Ličenca pri Poljčanah7 Dravinja pri Zbelovem8 Dobje (Cerovec)9 Volčeke10 Ložnica11 Ljubljansko barje12 Bloščica13 Trnovski gozd – Nanos14 Notranjski trikotnik15 Nanoščica16 Javorniki – Snežnik14Natura 2000 območja za strašničinega 17 Dolina Vipavein/ali temnega mravljiščarja18 Reka15