ODVETNIK st-67

Odvetnik 67 / jesen 2014 Članki9• Odločba Ustavnega sodišča RS U-I-286/12(in U-I-266/12) z dne 4. junija 2014, 10 s kateroje Ustavno sodišče razveljavilo šesti odstavek45. člena, četrti odstavek 46. člena, drugi odstavek138. člena in drugi odstavek 150. člena ZIZ.Jedro odločbe: Ureditev, da se izvršba na menico, kotorej ne gre za izvršbo na podlagi pravnomočne sodbeali drugega enakovrednega izvršilnega naslova, v celotiopravi, še preden je prizadeta stranka imela učinkovitomožnost, da uveljavi morebitne, glede na menicodopustne ugovore, ni skladna s pravico do izjavljanja(22. člen Ustave) in pravico do pravnega sredstva(25. člen Ustave). Zakonodajalec sicer lahko na drugačennačin, kot to velja za redni izvršilni postopek, urediposebne, pospešene postopke za uveljavitev meničnihobveznosti. Vendar tega ne sme storiti na način, ki obečlovekovi pravici izvotli.Ustavno sodišče je v obrazložitvi med drugim zapisalo,da menica ni pravnomočna sodba ali enakovredenizvršilni naslov in da izvršba na podlagi meniceni izvršba na podlagi izvršilnega naslova. Obstojmenice še ne izkazuje sodno potrjenega in nedvoumnegaupniško-dolžniškega razmerja. Le pri izvršbina podlagi izvršilnega naslova gre za izvršbo v pravempomenu besede, pri izvršbi na podlagi verodostojnelistine pa za združitev postopka izdaje plačilneganaloga in izvršbe. Pri tem je bistveno, da pri izvršbina podlagi priložene menice, tako kot pri siceršnjiizvršbi na podlagi verodostojne listine, še ni mogočegovoriti o upniku in dolžniku, kot je to mogočepri izvršbi na podlagi izvršilnega naslova, na primerpravnomočne sodbe.Bistvo protiustavnosti ureditve v ZIZ je zato v četrtemodstavku 46. člena ZIZ, ki določa, da se upnik poplačapred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi na denarnasredstva, ki jih ima dolžnik pri organizacijah za plačilnipromet.• Odločba Ustavnega sodišča RS U-I-148/13 zdne 10. julija 2014, 11 s katero je Ustavno sodiščerazveljavilo 1. točko prvega odstavka 258. členaZIZ.Jedro odločbe: Predhodno odredbo je mogoče izdatitudi na podlagi plačilnega naloga in sklepa o izvršbina podlagi verodostojne listine, proti katerimaje bil pravočasno vložen ugovor. Plačilni nalog oziromasklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine izdasodišče na podlagi procesnega gradiva, ki ga prispevale upnik, ne da bi se imel pred izdajo sklepa toženecmožnost izjaviti o zahtevku, upniku pa ni treba navestiniti dejanske podlage zahtevka niti dokazov, razensame verodostojne listine, ki pa je upnik svoji vloginiti ni vedno dolžan priložiti. Če je temelj za izdajopredhodne odredbe neizvršljiva sodna odločba iz rednegapravdnega postopka, je predhodna odredba izdanašele potem, ko je sodišče na prvi stopnji po polnikontradiktorni obravnavi prepričano o obstoju terjatve.Položaja upnikov s plačilnim nalogom in upnikovz neizvršljivo sodbo se zato razlikujeta. Upnikom splačilnim nalogom za to, da lahko izposlujejo predhodnoodredbo, ni treba po enakovrednem soočanjuargumentov obeh strank prepričati sodišča prve stopnjeo utemeljenosti svojega zahtevka, pač pa pridobijotemelj za izdajo predhodne odredbe po skrajšanempostopku na podlagi le lastnih trditev. Izpodbijana1. točka prvega odstavka 258. člena ZIZ preprečujerazlago, da predhodna odredba ne more temeljitina neizvršljivem plačilnem nalogu, in tako enačiobe predstavljeni kategoriji upnikov glede dosegljivostipredhodne odredbe. Oboji do nje pridejo, če izkažejoza verjetno nevarnost, da bo brez predhodne odredbeuveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena.Večanje učinkovitosti izvršilnega postopka ni razumenin stvaren razlog za enačenje v bistvenem različnih položajev,torej upnikov s plačilnim nalogom in upnikoviz kontradiktornega pravdnega postopka.Strinjam se z razlogi Ustavnega sodišča, ki je v obrazložitvimed drugim zapisalo, da gre za nedopustnoprivilegiranost upnikov, ki imajo možnost (po Zakonuo pravdnem postopku – ZPP 12 ali ZIZ) za njihovoterjatev izposlovati plačilni nalog, v primerjaviz upniki, ki morajo terjatve uveljavljati s tožbo v rednempravdnem postopku. Na eni strani so upniki, kiizkažejo verjetnost obstoja terjatve s sodbo prve stopnje,izdano po običajnem, »polnem« kontradiktornempostopku na prvi stopnji, ki se je vodil na podlagipopolne tožbe z jasno in diferencirano dejanskopodlago zahtevka, in po ustnem, neposrednem in javnemobravnavanju, pri čemer so se skrbno pretresaletrditve in izvajali dokazi obeh strank postopka. Nadrugi strani so upniki s plačilnim nalogom, ki do temeljaza izdajo predhodne odredbe pridejo (praviloma)v pisnem postopku, brez naroka, na podlagi enostranskoprispevanega procesnega gradiva, v bistvu pagolih trditev o obstoju terjatve, na podlagi vloge, kine izpolnjuje meril za popolno tožbo po ZPP, in neda bi se pred izdajo plačilnega naloga dolžnik mogelo njihovem zahtevku sploh izjaviti.Pregled sprememb in dopolnitevnovele ZIZ-J1. Spremembe in dopolnitve splošnega delazakonaV splošnem delu zakona ne srečamo veliko spremembin dopolnitev.– Pri izvršbi po uradni dolžnosti se po novemdoloča najnižji znesek, ko se lahko začne izvršbapo uradni dolžnosti – če znesek po enem izvršilnemnaslovu presega 10 evrov ali če skupni znesek dolgaenega dolžnika po posameznih izvršilnih naslovihpresega 20 evrov.– Z dopolnjeno ureditvijo se širijo pristojnostistrokovnih sodelavcev. S tem se sodniki razbremenjujejonekaterih (lažjih in manj zahtevnih)opravil, ki jih je v izvršilnem postopku veliko, zlasti10Ur. l. RS, št. 45/14.11Ur. l. RS, št. 58/14.12Ur. l. RS, št. 73/13 – UPB3 in nasl.