ODVETNIK st-67

ODVETNIK st-67 ODVETNIK st-67

spletnipravnik
from spletnipravnik More from this publisher
12.07.2015 Views

8 ČlankiOdvetnik 67 / jesen 2014Dida Volk,sodnica na Okrožnem sodišču v LjubljaniKaj prinaša zadnja novela ZIZ-JŽe deseta novela Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ-J) 1 je začela veljati 30. julija 2014; ZIZ pa je začelveljati leta 1998. 2 Na glede na to, da so od zadnje novele ZIZ (ZIZ-I) 3 minila že več kot tri leta in da sije zakonodajalec zadal več ciljev, 4 lahko tudi za tokratno novelo ZIZ-J trdim, da ne prinaša bistvenihsprememb in dopolnitev.Še vedno pogrešam dopolnitve in spremembe izvršilnegapostopka na podlagi verodostojne listine, insicer v smeri ureditve situacije plačila dolžnika napodlagi sklepa o izvršbi. Centralni oddelek za verodostojnolistino letno izda več kot 200.000 sklepovo izvršbi, v katerih je dolžniku (v delu plačilneganaloga) naloženo, da plača upnikovo terjatev, ZIZpa še vedno ne ureja nadaljnjega postopka, če dolžnikrecimo plača terjatev iz sklepa o izvršbi. Spremenitibi bilo treba tudi postopek v primeru vloženegaobrazloženega ugovora zoper sklep o izvršbina podlagi verodostojne listine, saj še vedno obstaja»avtomatizem« odstopa zadev na pravdo, 5 ki pase pogosto niti ne začne oziroma se postopek končaz umikom tožbe zaradi neplačane takse za redni postopek.Zato bi bilo treba dopolniti ureditev in postopekpo vloženem ugovoru dolžnika zoper sklep oizvršbi na podlagi verodostojne listine: upnik bi lahkoizrecno izjavil, da v primeru dolžnikovega ugovorane želi odstopa na pravdo, 6 lahko pa bi bil napoten,naj v določenem roku vloži tožbo, z vsemi sestavinami,ki jih mora imeti vsaka tožba, 7 ter plačasodno takso in o tem obvesti Centralni oddelek zaverodostojno listino, ki bi zadevo odstopil na pravdo.Tako bi bila pravdna sodišča razbremenjena mnogihopravil: postopka z doplačilom takse in izdaje sklepovza dopolnitev tožbe, kar bi bistveno zmanjšalostroške sodišča in tudi pospešilo pravdni postopek. 8Zakon je tudi v delu izvršbe, tj. izvršilnem delu, zelopomanjkljiv, zastarel, predvsem pa neučinkovit in postopekpogosto traja (pre)dolgo. Pogrešamo tudi ureditevin uskladitev izvršilnih sredstev s temeljno zakonodajopodročij, ki se jih posamezno sredstvo izvršbedotika – plačilnega prometa, delovne zakonodaje, nematerializiranihvrednostnih papirjev, zemljiške knjigeipd., pa tudi ureditev druge faze izvršilnega postopka– faze oprave izvršbe v smeri, da bi nekdo skrbel zaopravo izvršbe, imel pregled nad dolžnikovim premoženjem,izvrševanjem sklepa o izvršbi in tudi končnimpoplačilom upnika. Načeloma je za to fazo postopkasicer »zadolženo« izvršilno sodišče, vendar je zaradipomanjkljivosti in nedoslednosti ureditve postopka terposameznih izvršilnih sredstev vloga sodišča v tej fazipostopka neučinkovita.Že večkrat sem zastopala stališče, da bi izvršilno področje(zlasti izterjavo denarnih terjatev) lahko učinkovitouredili le tako, da bi zakonodajalec pripravilpovsem nov zakon, zasnovan na sodobnih in primerljivihzakonodajah evropskih držav. Nenehno popravljanje,dopolnjevanje in spreminjanje ZIZ iz leta 1998ne vodi nikamor, zlasti ker mnoge in tudi nekatere»alarmantne« spremembe zakona neslavno končajov razveljavitvenih odločbah Ustavnega sodiščaRS. Le-to je samo v letošnjem letu z dvema odločbamarazveljavilo rešitve zadnjih dveh novel: ZIZ‐H 9in ZIZ-I.Odločbi Ustavnega sodišča RS (2014)Nedavno sta bili sprejeti dve odločbi Ustavnegasodišča RS, in sicer U-I-286/12 in U-I-148/13, kirazveljav ljata določbe ZIZ v delu ureditve predhodnihodredb (1. točka prvega odstavka 258. členaZIZ) in ureditve izvršbe na podlagi menice (šestiod stavek 45. člena, četrti odstavek 46. člena, tretjiodstavek 138. člena in drugi odstavek 150. členaZIZ).Z odločbo Ustavnega sodišča RS U-I-148/13 z dne 10.julija 2014 se bistveno spreminja oziroma odprav ljaureditev predhodnih odredb pri ugovoru zoper sklepo izvršbi na podlagi verodostojne listine, ki je bila uvedenaz novelo ZIZ-I v aprilu 2011. Z odločbo Ustavnegasodišča RS U-I-286/12 z dne 4. junija 2014 pase odpravlja ureditev posebnega postopka izvršbe napodlagi menice, ki je bila uvedena z novelo ZIZ-H vjuliju 2010.1Ur. l. RS, št. 53/14.2Ur. l. RS, št. 51/98.3Ur. l. RS, št. 26/11.4Pospešitev in hitrejši konec izvršilnih postopkov, izboljšanje ureditve nepremičninske izvršbe za pospešitev postopka in doseganje boljše realizacije prodanih nepremičnin,preglednejši in hitrejši postopek izvršbe na nepremičnino, obremenjeno z zemljiškim dolgom, ter poenostavitev in olajšanje izvršbe preživninskih terjatev (vir:Poročevalec Državnega zbora).5Ko Centralni oddelek za verodostojno listino izda sklep na podlagi 62. člena ZIZ.6Tako rešitev pozna ureditev evropskega plačilnega naloga (Uredba Sveta (ES), št. 1896/2006 z dne 12. decembra 2006).7Člen 180 Zakona o pravdnem postopku.8O tej ideji in dopolnitvi zakona sem podrobneje pisala že leta 2007 v članku Volk, D.: Izvršba – kam z verodostojno listino?, Pravna praksa, št. 6/2007.9Ur. l. RS, št. 51/10.

Odvetnik 67 / jesen 2014 Članki9• Odločba Ustavnega sodišča RS U-I-286/12(in U-I-266/12) z dne 4. junija 2014, 10 s kateroje Ustavno sodišče razveljavilo šesti odstavek45. člena, četrti odstavek 46. člena, drugi odstavek138. člena in drugi odstavek 150. člena ZIZ.Jedro odločbe: Ureditev, da se izvršba na menico, kotorej ne gre za izvršbo na podlagi pravnomočne sodbeali drugega enakovrednega izvršilnega naslova, v celotiopravi, še preden je prizadeta stranka imela učinkovitomožnost, da uveljavi morebitne, glede na menicodopustne ugovore, ni skladna s pravico do izjavljanja(22. člen Ustave) in pravico do pravnega sredstva(25. člen Ustave). Zakonodajalec sicer lahko na drugačennačin, kot to velja za redni izvršilni postopek, urediposebne, pospešene postopke za uveljavitev meničnihobveznosti. Vendar tega ne sme storiti na način, ki obečlovekovi pravici izvotli.Ustavno sodišče je v obrazložitvi med drugim zapisalo,da menica ni pravnomočna sodba ali enakovredenizvršilni naslov in da izvršba na podlagi meniceni izvršba na podlagi izvršilnega naslova. Obstojmenice še ne izkazuje sodno potrjenega in nedvoumnegaupniško-dolžniškega razmerja. Le pri izvršbina podlagi izvršilnega naslova gre za izvršbo v pravempomenu besede, pri izvršbi na podlagi verodostojnelistine pa za združitev postopka izdaje plačilneganaloga in izvršbe. Pri tem je bistveno, da pri izvršbina podlagi priložene menice, tako kot pri siceršnjiizvršbi na podlagi verodostojne listine, še ni mogočegovoriti o upniku in dolžniku, kot je to mogočepri izvršbi na podlagi izvršilnega naslova, na primerpravnomočne sodbe.Bistvo protiustavnosti ureditve v ZIZ je zato v četrtemodstavku 46. člena ZIZ, ki določa, da se upnik poplačapred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi na denarnasredstva, ki jih ima dolžnik pri organizacijah za plačilnipromet.• Odločba Ustavnega sodišča RS U-I-148/13 zdne 10. julija 2014, 11 s katero je Ustavno sodiščerazveljavilo 1. točko prvega odstavka 258. členaZIZ.Jedro odločbe: Predhodno odredbo je mogoče izdatitudi na podlagi plačilnega naloga in sklepa o izvršbina podlagi verodostojne listine, proti katerimaje bil pravočasno vložen ugovor. Plačilni nalog oziromasklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine izdasodišče na podlagi procesnega gradiva, ki ga prispevale upnik, ne da bi se imel pred izdajo sklepa toženecmožnost izjaviti o zahtevku, upniku pa ni treba navestiniti dejanske podlage zahtevka niti dokazov, razensame verodostojne listine, ki pa je upnik svoji vloginiti ni vedno dolžan priložiti. Če je temelj za izdajopredhodne odredbe neizvršljiva sodna odločba iz rednegapravdnega postopka, je predhodna odredba izdanašele potem, ko je sodišče na prvi stopnji po polnikontradiktorni obravnavi prepričano o obstoju terjatve.Položaja upnikov s plačilnim nalogom in upnikovz neizvršljivo sodbo se zato razlikujeta. Upnikom splačilnim nalogom za to, da lahko izposlujejo predhodnoodredbo, ni treba po enakovrednem soočanjuargumentov obeh strank prepričati sodišča prve stopnjeo utemeljenosti svojega zahtevka, pač pa pridobijotemelj za izdajo predhodne odredbe po skrajšanempostopku na podlagi le lastnih trditev. Izpodbijana1. točka prvega odstavka 258. člena ZIZ preprečujerazlago, da predhodna odredba ne more temeljitina neizvršljivem plačilnem nalogu, in tako enačiobe predstavljeni kategoriji upnikov glede dosegljivostipredhodne odredbe. Oboji do nje pridejo, če izkažejoza verjetno nevarnost, da bo brez predhodne odredbeuveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena.Večanje učinkovitosti izvršilnega postopka ni razumenin stvaren razlog za enačenje v bistvenem različnih položajev,torej upnikov s plačilnim nalogom in upnikoviz kontradiktornega pravdnega postopka.Strinjam se z razlogi Ustavnega sodišča, ki je v obrazložitvimed drugim zapisalo, da gre za nedopustnoprivilegiranost upnikov, ki imajo možnost (po Zakonuo pravdnem postopku – ZPP 12 ali ZIZ) za njihovoterjatev izposlovati plačilni nalog, v primerjaviz upniki, ki morajo terjatve uveljavljati s tožbo v rednempravdnem postopku. Na eni strani so upniki, kiizkažejo verjetnost obstoja terjatve s sodbo prve stopnje,izdano po običajnem, »polnem« kontradiktornempostopku na prvi stopnji, ki se je vodil na podlagipopolne tožbe z jasno in diferencirano dejanskopodlago zahtevka, in po ustnem, neposrednem in javnemobravnavanju, pri čemer so se skrbno pretresaletrditve in izvajali dokazi obeh strank postopka. Nadrugi strani so upniki s plačilnim nalogom, ki do temeljaza izdajo predhodne odredbe pridejo (praviloma)v pisnem postopku, brez naroka, na podlagi enostranskoprispevanega procesnega gradiva, v bistvu pagolih trditev o obstoju terjatve, na podlagi vloge, kine izpolnjuje meril za popolno tožbo po ZPP, in neda bi se pred izdajo plačilnega naloga dolžnik mogelo njihovem zahtevku sploh izjaviti.Pregled sprememb in dopolnitevnovele ZIZ-J1. Spremembe in dopolnitve splošnega delazakonaV splošnem delu zakona ne srečamo veliko spremembin dopolnitev.– Pri izvršbi po uradni dolžnosti se po novemdoloča najnižji znesek, ko se lahko začne izvršbapo uradni dolžnosti – če znesek po enem izvršilnemnaslovu presega 10 evrov ali če skupni znesek dolgaenega dolžnika po posameznih izvršilnih naslovihpresega 20 evrov.– Z dopolnjeno ureditvijo se širijo pristojnostistrokovnih sodelavcev. S tem se sodniki razbremenjujejonekaterih (lažjih in manj zahtevnih)opravil, ki jih je v izvršilnem postopku veliko, zlasti10Ur. l. RS, št. 45/14.11Ur. l. RS, št. 58/14.12Ur. l. RS, št. 73/13 – UPB3 in nasl.

8 ČlankiOdvetnik <strong>67</strong> / jesen 2014Dida Volk,sodnica na Okrožnem sodišču v LjubljaniKaj prinaša zadnja novela ZIZ-JŽe deseta novela Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ-J) 1 je začela veljati 30. julija 2014; ZIZ pa je začelveljati leta 1998. 2 Na glede na to, da so od zadnje novele ZIZ (ZIZ-I) 3 minila že več kot tri leta in da sije zakonodajalec zadal več ciljev, 4 lahko tudi za tokratno novelo ZIZ-J trdim, da ne prinaša bi<strong>st</strong>venihsprememb in dopolnitev.Še vedno pogrešam dopolnitve in spremembe izvršilnegapo<strong>st</strong>opka na podlagi verodo<strong>st</strong>ojne li<strong>st</strong>ine, insicer v smeri ureditve situacije plačila dolžnika napodlagi sklepa o izvršbi. Centralni oddelek za verodo<strong>st</strong>ojnoli<strong>st</strong>ino letno izda več kot 200.000 sklepovo izvršbi, v katerih je dolžniku (v delu plačilneganaloga) naloženo, da plača upnikovo terjatev, ZIZpa še vedno ne ureja nadaljnjega po<strong>st</strong>opka, če dolžnikrecimo plača terjatev iz sklepa o izvršbi. Spremenitibi bilo treba tudi po<strong>st</strong>opek v primeru vloženegaobrazloženega ugovora zoper sklep o izvršbina podlagi verodo<strong>st</strong>ojne li<strong>st</strong>ine, saj še vedno ob<strong>st</strong>aja»avtomatizem« od<strong>st</strong>opa zadev na pravdo, 5 ki pase pogo<strong>st</strong>o niti ne začne oziroma se po<strong>st</strong>opek končaz umikom tožbe zaradi neplačane takse za redni po<strong>st</strong>opek.Zato bi bilo treba dopolniti ureditev in po<strong>st</strong>opekpo vloženem ugovoru dolžnika zoper sklep oizvršbi na podlagi verodo<strong>st</strong>ojne li<strong>st</strong>ine: upnik bi lahkoizrecno izjavil, da v primeru dolžnikovega ugovorane želi od<strong>st</strong>opa na pravdo, 6 lahko pa bi bil napoten,naj v določenem roku vloži tožbo, z vsemi se<strong>st</strong>avinami,ki jih mora imeti vsaka tožba, 7 ter plačasodno takso in o tem obve<strong>st</strong>i Centralni oddelek zaverodo<strong>st</strong>ojno li<strong>st</strong>ino, ki bi zadevo od<strong>st</strong>opil na pravdo.Tako bi bila pravdna sodišča razbremenjena mnogihopravil: po<strong>st</strong>opka z doplačilom takse in izdaje sklepovza dopolnitev tožbe, kar bi bi<strong>st</strong>veno zmanjšalo<strong>st</strong>roške sodišča in tudi pospešilo pravdni po<strong>st</strong>opek. 8Zakon je tudi v delu izvršbe, tj. izvršilnem delu, zelopomanjkljiv, za<strong>st</strong>arel, predvsem pa neučinkovit in po<strong>st</strong>opekpogo<strong>st</strong>o traja (pre)dolgo. Pogrešamo tudi ureditevin uskladitev izvršilnih sred<strong>st</strong>ev s temeljno zakonodajopodročij, ki se jih posamezno sred<strong>st</strong>vo izvršbedotika – plačilnega prometa, delovne zakonodaje, nematerializiranihvredno<strong>st</strong>nih papirjev, zemljiške knjigeipd., pa tudi ureditev druge faze izvršilnega po<strong>st</strong>opka– faze oprave izvršbe v smeri, da bi nekdo skrbel zaopravo izvršbe, imel pregled nad dolžnikovim premoženjem,izvrševanjem sklepa o izvršbi in tudi končnimpoplačilom upnika. Načeloma je za to fazo po<strong>st</strong>opkasicer »zadolženo« izvršilno sodišče, vendar je zaradipomanjkljivo<strong>st</strong>i in nedosledno<strong>st</strong>i ureditve po<strong>st</strong>opka terposameznih izvršilnih sred<strong>st</strong>ev vloga sodišča v tej fazipo<strong>st</strong>opka neučinkovita.Že večkrat sem za<strong>st</strong>opala <strong>st</strong>ališče, da bi izvršilno področje(zla<strong>st</strong>i izterjavo denarnih terjatev) lahko učinkovitouredili le tako, da bi zakonodajalec pripravilpovsem nov zakon, zasnovan na sodobnih in primerljivihzakonodajah evropskih držav. Nenehno popravljanje,dopolnjevanje in spreminjanje ZIZ iz leta 1998ne vodi nikamor, zla<strong>st</strong>i ker mnoge in tudi nekatere»alarmantne« spremembe zakona neslavno končajov razveljavitvenih odločbah U<strong>st</strong>avnega sodiščaRS. Le-to je samo v letošnjem letu z dvema odločbamarazveljavilo rešitve zadnjih dveh novel: ZIZ‐H 9in ZIZ-I.Odločbi U<strong>st</strong>avnega sodišča RS (2014)Nedavno <strong>st</strong>a bili sprejeti dve odločbi U<strong>st</strong>avnegasodišča RS, in sicer U-I-286/12 in U-I-148/13, kirazveljav ljata določbe ZIZ v delu ureditve predhodnihodredb (1. točka prvega od<strong>st</strong>avka 258. členaZIZ) in ureditve izvršbe na podlagi menice (še<strong>st</strong>iod <strong>st</strong>avek 45. člena, četrti od<strong>st</strong>avek 46. člena, tretjiod<strong>st</strong>avek 138. člena in drugi od<strong>st</strong>avek 150. členaZIZ).Z odločbo U<strong>st</strong>avnega sodišča RS U-I-148/13 z dne 10.julija 2014 se bi<strong>st</strong>veno spreminja oziroma odprav ljaureditev predhodnih odredb pri ugovoru zoper sklepo izvršbi na podlagi verodo<strong>st</strong>ojne li<strong>st</strong>ine, ki je bila uvedenaz novelo ZIZ-I v aprilu 2011. Z odločbo U<strong>st</strong>avnegasodišča RS U-I-286/12 z dne 4. junija 2014 pase odpravlja ureditev posebnega po<strong>st</strong>opka izvršbe napodlagi menice, ki je bila uvedena z novelo ZIZ-H vjuliju 2010.1Ur. l. RS, št. 53/14.2Ur. l. RS, št. 51/98.3Ur. l. RS, št. 26/11.4Pospešitev in hitrejši konec izvršilnih po<strong>st</strong>opkov, izboljšanje ureditve nepremičninske izvršbe za pospešitev po<strong>st</strong>opka in doseganje boljše realizacije prodanih nepremičnin,preglednejši in hitrejši po<strong>st</strong>opek izvršbe na nepremičnino, obremenjeno z zemljiškim dolgom, ter poeno<strong>st</strong>avitev in olajšanje izvršbe preživninskih terjatev (vir:Poročevalec Državnega zbora).5Ko Centralni oddelek za verodo<strong>st</strong>ojno li<strong>st</strong>ino izda sklep na podlagi 62. člena ZIZ.6Tako rešitev pozna ureditev evropskega plačilnega naloga (Uredba Sveta (ES), št. 1896/2006 z dne 12. decembra 2006).7Člen 180 Zakona o pravdnem po<strong>st</strong>opku.8O tej ideji in dopolnitvi zakona sem podrobneje pisala že leta 2007 v članku Volk, D.: Izvršba – kam z verodo<strong>st</strong>ojno li<strong>st</strong>ino?, Pravna praksa, št. 6/2007.9Ur. l. RS, št. 51/10.

Hooray! Your file is uploaded and ready to be published.

Saved successfully!

Ooh no, something went wrong!