ODVETNIK st-67

Odvetnik 67 / jesen 2014 Zgodovina odvetništva / Knjige61avtor: Mitja Lamutzaložba: VBZ Zagreb, 2013,288 straniNadjo Terčon. Obe znanstvenici sta v svojih recenzijahknjige izrazili navdušenje nad delom Mitje Lamuta.Avtor pripoveduje o usodah posameznih ladij od splovitvedo bridkega konca, razvoju ladijskih družb, ki sote ladje kupile in uporabljale, nastanku in razvoju ladjedelnicna področju vzhodnega Jadrana, ki so ladje gradile,in o zgodbah potnikov, ki so s temi ladjami potovali.V knjigi je navedena cela vrsta izredno zanimivihpodatkov in dejstev, povezanih z jadranskimi parniki,od katerih naj navedem naslednje:– najstarejša predstavljena ladja je lesenjača Egitto spogonom na kolesa iz leta 1851;– prva redna potniška linija na Jadranu je bila uvedenaleta 1818 s parnikom Carolina, ki je vozil na progiTrst–Benetke;– na vzhodnem Jadranu se je prva obalna linijskaplovba začela z ladjo Hrvat leta 1872;– ob koncu 19. stoletja so bili z ladjami povezani vsikraji na Jadranu;– za potniško ladjo se je po pomorskih pravilih štelavsaka ladja, ki je prevažala več kot 12 potnikov;– da sta bila prva parnika, na katerih je leta 1893 elektrikanadomestila petrolejke, Almissa in Metkovich;– da je bila ladja Brioni prva potniška ladja na svetuz vgrajenim štiritaktnim dizelskim motorjem;– da so bile ladijske povezave zelo pomembne za prevozpošte in da so bile redne linije subvencioniraneod države, tako kot so še danes.Ko prebiram zgodbe starih ladij, ki jih bralcu iz zaprašenezgodovine odstira Mitja Lamut,ugotavljam, da imajo ne leknjige, temveč tudi parniki svojoposebno usodo. Kot primer najnavedem tri ladje, ki jih povezujeskupna okoliščina – potopileso jih »prijateljske« mine. Prvije avstrijski parnik Baron Gautsh,jadranski Titanik, ki je leta1914 potonil blizu Pulja, potemko je zadel ob podvodno mino,ki so jo pred tem postavili Avstrijci.Avgusta letos pa je minulo100 let od potopitve, ki je vzelaveč kot sto življenj. Po drugisvetovni vojni je razbitine ladjena morskem dnu odkril slovenskipotapljač. Drugi dve zanimivizgodbi pripovedujeta o usodiparnikov »PrestolonaslednikPetar« in »Karadjordje«. Prvi jebil za družbo Jadranska plovidbaleta 1931 izdelan v Angliji in jebil največja in najlepša potniška ladja obalne plovbe naJadranu. Ladja je vozila na relaciji Sušak–Dubrovnik–Kotor, imela je dve restavraciji, kavarno, bar in salonza nekadilce. Uradno razglednico ladje je narisal znamenititržaški marinist slovenskega rodu Pavel Klodič.Tudi ladja Karadjordje je bila izdelana v Angliji, vendarže leta 1913, za ladijsko družbo Ungaro-Croata podimenom Višegrad, po prvi svetovni vojni pa je postaladel mornarice Kraljevine Jugoslavije z novim imenomKaradjordje. To je bila zelo razkošna ladja z dvemavijakoma in dvema dimnikoma, namenjena tudi turističnimkrižarjenjem. Z njo sta se vozila jugoslovanskikralj in kraljica.Tik pred napadom sil osi na Jugoslavijo sta se obe ladjiumikali proti Grčiji pod poveljstvom posebnega pilota,saj je poveljstvo severnega sektorja obrambe Jugoslaviježe ukazalo položiti mine na Jadranu. Poleg posadkesta bila edina potnika direktor Jadranske plovidbeAntun Rismond z ženo. Zaradi slabega vremenaje Rismond ukazal, naj Prestolonaslednik Petar zavijeproti otoku Zlaim blizu Šibenika, kjer bi prespali.Bil je 2. april 1941 popoldne, ko je ladja zadela obmino, eksplodirala in se potopila. Karadjordje je želelpomagati, vendar je tudi sam naletel na mino in potonil.Čeprav so se vsi rešili, so kapitanoma očitali, dasta s svojim ravnanjem povzročila potopitev obeh ladij.Po zaslišanju na poveljstvu kraljeve vojne mornaricev Splitu so oba našli mrtva na obali. Zaradi začetkavojne njuna skrivnostna smrt ni bila nikoli raziskana.Vendar se življenjska pot obeh ladij s potopitvijo nikončala. Na globini več kot 50 metrov sta pričakali konecvojne, potem so ju delavci Brodospasa dvignili napovršje in odvlekli v ladjedelnico Split, kjer so ju popolnomaobnovili in predelali. Pod novima »socialističnima«imenoma Proleterka in Partizanka sta ladjiprevažali potnike vse do leta 1970, ko sta šli v razrez.Zanimiv je tudi podatek, da je bila ob koncu drugesvetovne vojne večina potniških ladij, ki je plula ponašem Jadranu, potopljena, saj jim vojna ni prizanašala.Ker pa Ljudska republika Jugoslavija ni imela denarjaza nakup novih ladij, je dvigovala potopljene injih, če je le bilo mogoče, obnovila in izročila Jadrolinijiv uporabo. Potnike so prevažale do konca šestdesetihlet, ko si jih zamenjali trajekti.Pri svojem raziskovanju zgodovine potniških parnikovna Jadranu je Lamut odkril dva podatka, ki še nista bilaznana, in sicer kraj potopitve parnika Sultana (v bližiniPulja) in ladje Euterpe, ki leži na globini 85 metrovblizu Novalje na Pagu.Naj ta prikaz zaključim s stavkom mag. Gordane Tudor,ki najbolje opiše delo našega kolega:»Odvetnik Mitja Lamut se je s knjigo pridružil 'pravim'zgodovinarjem, raziskovalcem pomorstva na vzhodniobali Jadranskega morja.«