ODVETNIK st-67

Odvetnik 67 / jesen 2014 Zgodovina odvetništva59seveda je to bil uspeh kolektivnih naporov. TodaMajaronov delež pri tem je bil tolikšen, da je njegovnajožji sodelavec pri tem delu zapisal: »Po pravicivelja za očeta slovenske univerze in s tem zaenega prvih naših prosvetljiteljev.«Univerzi je ostal zvest prav do konca svojega življenja.Kadarkoli je bil njen obstoj v predvojnidržavi ogrožen, je sodeloval v naporih za njenointegralno ohranitev. Aktivno je bil udeleženna pravni fakulteti. Bil je član izpitne komisijeza tretji državni izpit in do svoje smrti predsednikza pravnozgodovinski izpit, pri katerem jesodeloval tudi kot eksaminator za rimsko pravo.Odličen pravnik in zlasti civilist, kar je bil v svojiodvetniški praksi, je bil tudi odličen poznavalecrimskega prava.Tudi Alma Mater Labacensis (Univerza v Ljubljani)mu je priznala njegove vodilne zasluge za njenorojstvo in obstoj s tem, da mu je leta 1929, obprvi desetletnici svojega obstoja, podelila dostojanstvoprvega častnega doktorja tehničnih ved; sajto je bila prva univerza, ki je vključevala tehničnofakulteto. Drugi častni doktorat je ljubljanskauniverza podelila Tomažu G. Masaryku, predsednikuČeškoslovačke republike. Karlova univerzav Pragi pa je pripravljala imenovanje dr. Majaronaza njenega častnega doktorja, toda Majaron jekratko pred podelitvijo te časti umrl.Majaronovo jugoslovanstvo se ni rodilo šele zustanovitvijo države Srbov, Hrvatov in Slovencev.Že leta 1898 je Majaron za Slovenski pravniknapisal obširen članek Opšti imovinski zakonza Knjaževinu Crnu Goru, ki je izšel v dvehzaporednih številkah tega pravniškega lista. Istotemo je dr. Majaron obravnaval tudi na prvempredavanju v novoustanovljenem društvu Pravnik.Dr. Politeo se ga spominja v spominskemčlanku v Mjesečniku (1931, str. 423–425), kjerje med drugim zapisal:»Baš ličnom utjecanju pokojnog dra. Majaronatreba mnogo zahvaliti onu intimnost veze, kojaje kroz više decenija postojala između slovenskihi hrvatsko-srpskih pravnika.«Dr. Politeo nadaljuje takole:»Stariji hrvatski pravnici će se sjećati dra. Majarona,kada je god. 1900 kao član izaslanstvaslovenskog društva Pravnik prisustvovao proslavi25-godišnjice Pravničkog društva v Zagrebu. Tadaje prijetila pogibelj da oportunizam tadanjih voditeljaPravničkog društva pođe predaleko u slabostiprema tadanjoj madžaronskoj vladi. Energičannastup slovenskog izaslanstva, dakle i dra.Majarona, otklonio je tu pogibelj.«Resnično intimnost, ki jo poudarja dr. Politeo, potrjujedejstvo, da se je tudi v Majaronovem domačemkrogu in krogu z njegovimi prijatelji skorodnevno imenovalo ime dr. Politea in LjubomiraStefanovića. Majaronove misli so dnevno krožileokrog raznovrstnih nalog njegovega javnegain poklicnega udejstvovanja. Sedaj, v novi državi,je bilo na vrsti vprašanje organizacije jugoslovanskihpravnikov in odvetnikov, izdaje novega enotnegazakona o odvetništvu, vključitve jugoslovanskihodvetnikov v Mednarodno unijo odvetnikov,ki je bila ustanovljena leta 1927, in katere soustanovničlan je postalo tudi jugoslovansko odvetništvo.Tu, pri vsem tem in še drugem skupnemdelu so se redno srečevali Majaron, Politeo in Stefanović.Najdemo jih pri enakem ali pri skupnemdelu organizacije pravosodja v Ljubljani, Zagrebuin Beogradu, v komisijah ali odborih jugoslovanskihpravniških kongresov, Zveze odvetnikov Jugoslavije,pa v mednarodnih združenjih za svetovnimir, Društvo narodov ali Panevropo in tako dalje.Pravniškemu kongresu sta predsedovala zapovrstjoPoliteo in Majaron. Politeo je bil na prvi redniskupščini takratnega Saveza advokata KraljevineJugoslavije v Zagrebu, leta 1931, izvoljen zapredsednika te zveze. Zapisnik te skupščine vsebujetudi naslednje:»Predsjednik (Obrad Blagojević iz Beograda)ujedno izjavljuje žaljenje, što radi bolesti nijemogao doći na skupštinu predsjednik ljubljanskekomore dr. Danilo Majaron, koji baš ovegodine navršuje 30 godina predsjednikovanja uljubljanskoj komori. Moli skupštinu da se pošaljudrugu Majaronu pozdravi stališa, što se jednoglasnoprima.«Vse to, kar smo zapisali, so le skromni paberkiiz nekaj malo zapisov, ki so nam bili hitro dostopniin ki kljub temu vsebujejo še mnoge zanimivepodatke iz žitja in bitja jugoslovanskih odvetnikovv dobi, ki leži tudi za današnjo že starejšogeneracijo dokaj daleč nazaj. Poleg želje, da zlastimlajše bralce morda seznanimo z velikim slovenskimodvetnikom, nas je vodila še želja, da vsajbežno prikažemo iskrene bratske vezi, ki so že vzačetku našega stoletja, in še pred tem, nastajalein obstajale med jugoslovanskimi odvetniki. In šeena je želja: da bi se tudi v sedanjih in prihodnjihgeneracijah odvetnikov nadaljevale svetle tradicijetreh velikih idealistov, Majarona, Politea in Stefanovića,ki so poleg svojega poklicnega odvetniškegadela našli čas in moč, široko znanje in požrtvovalnovoljo, da so vse to darovali svojemu naroduin razvijanju bratstva med jugoslovanskimiodvetniki in jugoslovanskimi narodi.