ODVETNIK st-67

58 Zgodovina odvetništvaOdvetnik 67 / jesen 2014stroke. Vsi trije so se že pred tem, ko so postaliavtorji pravnih člankov, začeli odlično uveljavljatikot novinarji in njihovi novinarski in političničlanki obsegajo dobo več desetletij.Dr. Majaron je bil dolgo let dopisnik številnih slovenskihpolitičnih časopisov in kulturnih revij. Žekot gimnazijec in še bolj kot študent na Dunaju jepolnil stolpce in strani Slovenskega naroda, Soče,Zvona in številnih drugih listov. V dobi svoje odvetniškeprakse je bil nekaj let tudi urednik Slovenskeganaroda, in Majaronov biograf poudarja,da je ta list pod Majaronovim uredništvom »posvoji občenarodni smeri pridobil mnogo veljavemed Slovenci«Uredništvo seveda dr. Majaronu nikdar ni pomenilopoklica, temveč le politično udejstvovanje.Če Majarona obravnavamo kot politika in omenjamonjegove oficialne politične nastope in funkcije,članstvo v takratni Narodno napredni stranki,delo v deželnem zboru takratne Vojvodine Kranjske,v občinskem svetu mesta Ljubljane ali v drugihjavnih odborih v Ljubljani in na Dunaju, tedajmoramo že vnaprej povedati, da Majaronovopolitično delo nikdar ni bilo ozko in strogo strankarskodelo. Dr. Majaron je imel predvsem svoj lastennarodno-, kulturno-, gospodarsko- in socialno-političenkoncept, za katerega se je vedno nesebičnoin samostojno boril. To potrjuje tematikaMajaronovih političnih člankov in govorniškihnastopov. Že v osemdesetih letih preteklega stoletjaje pisal o avstrijski notranji in zunanji politiki,vedno z ozirom na Slovence in na druge slovanskenarode. Zavzemal se je za zboljšanje položajadelavskega razreda, pisal je zoper izpodjedanjekmetijskega življa. Kot idrijski poslanec v deželnemzboru se je mnogo trudil za zboljšanje socialnihrazmer med idrijskimi rudarji živega srebra.Njegovemu prizadevanju je pripisati ustanovitevprve slovenske realke v Idriji in sam ji je sestaviltudi prvi, podrobni učni red (1901). Vlagalje predloge za razširitev volilne pravice za deželnizbor, za ustanovitev Višjega deželnega sodiščav Ljubljani. Ljubljana je bila takrat v sodstvu podrejenaVišjemu deželnemu sodišču v nemškemGradcu na Štajerskem.Tudi če prištejemo še Majaronova prizadevanjaza ustanovitev občinskih posredovalnih uradov,še daleč nismo izčrpali bogate tematike njegovepolitične aktivnosti in iniciativnosti, ki ju tudi napodlagi današnjih gledanj lahko ocenimo kot narodnonapredni in vsebinsko socialistični, še zlastiob upoštevanju, da je to delo dr. Majaron opravljaltudi že pred nastopom novega dvajsetega stoletja.Kot vidimo, dr. Majaron ni bil političen ideolog,temveč je bolj praktično reševal takratna najboljpereča vprašanja slovenskega naroda in ljudstva.Pri takšni svoji usmeritvi pa dr. Majaron nikakorni bil zgolj prakticist ali pragmatik, nikakršendrobnjakor, kot bi se morda dalo sklepati iznjegovega obsežnega, raznovrstnega in koristnegadela na tako raznovrstnih vprašanjih. Nasprotno,usodo slovenskega naroda je dojemal, o njejje razmišljal in obravnaval jo je celovito. To namnajbolj potrjuje njegovo delo za ustanovitev slovenskeuniverze v Ljubljani.Kakor je naš veliki poet, odvetnik dr. France Prešeren(1800–1849), vedel, da bo slovenski narodlahko zaživel in stopil v moderno zgodovino kotindividualen med evropskimi kulturnimi narodile tako in tedaj, ko bo imel svoj lasten, kulturnijezik in skozenj lastno kulturno-individualno zavest– in Prešeren mu je ustvaril in dal tak jezikin v svojih pesnitvah to zavest – prav tako se jedr. Majaron zavedal, da slovenski narod potrebujesvojo lastno univerzo in akademijo, da bo dosegels to kulturno krono svojo polno individualnostin nacionalno neodvisnost.Od svojih univerzitetnih študij dalje je mislil na toin od leta 1898 naprej se je praktično in idejno,vztrajno in požrtvovalno boril za slovensko univerzo;z govori in spisi, s spomenicami in s praktičnimiter konkretnimi pripravami ji je utiral pravico,pot in uresničenje v Avstriji in nazadnje v državiSrbov, Hrvatov in Slovencev.Slovenska univerza v Ljubljani, s petimi fakultetami,je stopila v življenje leta 1919, a borba je trajalaše nekaj let, da se je tako spolnila in obstala.Poskrbljeno je bilo za njene predavatelje, za prostore,program in organizacijo, finančna sredstvain kar je bilo še treba. Takoj po ustanovitvi novedržave je stopil dr. Majaron na čelo vseučiliške komisijein v malo mesecih so bile izvršene vse še potrebnepriprave za ustanovitev, za kar je dr. Majaronosebno interveniral pri takratnem prosvetnemministru Davidoviću. Juridični fakulteti je dr. Majaronizoblikoval s sestavo učnega načrta in prvegaprofesorskega kolegija njen prvi zunanji in notranjiobraz. Izvirnost je bila tudi v tem, da je tobila prva univerza, ki je kot peto fakulteto imelatudi tehniško stroko.Preobširno bi bilo opisovati, kaj vse je dr. Majaronv več kot dvajsetih letih moral opraviti, premagatiin pripraviti, da se je uresničila dolgoletnazahteva in potreba slovenskega naroda po lastninarodni univerzi.Razumljivo je, da vse to, kar smo tu povedali,ni bila samo zamisel, delo in skrb dr. Majarona;