ODVETNIK st-67

Odvetnik 67 / jesen 2014 Zgodovina odvetništva57dr. Vladimir Grosman,nekdanji predsednik Odvetniške zbornice SlovenijeDr. Danilo Majaron – veliki jugoslovanskiodvetnikSmisel in pomen proslave ustanovitve odvetniških zbornic pred sto leti je predvsem v tem, da v zbranemgradivu kritično ocenimo splošno družbeno in posebej profesionalno vlogo, ki jo je odvetništvoimelo v teh preteklih sto letih, ali pa v okviru te tudi delo posameznih odvetnikov. Štejemo pa si tudiv dolžnost, da obudimo spomin na velike osebnosti med odvetniki, ki so v svoji dobi, v dolgih desetletjihsvojega dela oblikovalno posegali v življenje naših narodov ali pa so gradili temelje naprednegaodvetništva, v spoznanju in zavesti, da je družbena funkcija odvetništva zaščita zakonitosti in vsehhumanih ter socialnih pravic človeka.V tistih, ki so naše velike prednike med odvetnikiosebno poznali, bodo zbrani spomini nanje ponovnoobudili prijateljska in bratska čustva, mlajšebralce pa bodo seznanili z vzori, ki jih tudi onilahko občudujejo in naj bi jih posnemali. Izbralismo tri imena, tri pomembne osebnosti iz vrsttreh jugoslovanskih narodov, in to ne povsem slučajno.Vsi trije, dr. Danilo Majaron, dr. Ivo Politeoin Ljubomir M. Stefanović, po letnicah rojstva insmrti sicer dokaj narazen, so bili sodobniki in vsvojem javnem udejstvovanju so se, zlasti po političnemzedinjenju Jugoslovanov v eno državo, pogostosrečavali, skupaj so delali predvsem na odvetniškemin pravnem področju in tu so se spoprijateljilimed seboj ter pobratili. Bodi dana počastitevtudi temu njihovemu delovnemu in narodnemubratstvu.Najlažje nam bo oceniti delo dr. Danila Majarona,tudi iz razloga, ker je njegovo delo že dovoljodmaknjeno od naše sedanje in tudi že polpretekledobe, ki jo od sedanjosti loči druga svetovnavojna, zlasti pa herojska doba jugoslovanske narodnoosvobodilneborbe in socialne revolucije. Sajje dr. Danilo Majaron bil rojen že leta 1859, umrlpa je 6. avgusta 1931.Že ob pregledu začetnih biografskih podatkovse nam pokaže, da so si vsi trije, Majaron, Politeoin Stefanović, že v zgodnjih dijaških in študentskihletih začrtovali in začrtali podobno življenjskonalogo in pot. Vsi trije so kmalu začelis kulturno-političnim pisateljevanjem, izbrali sosi pravni študij in za življenjski poklic so si izvoliliodvetništvo.Morda je taka usmeritev najbolj značilna prav zadr. Danila Majarona. Od svojih staršev je bil poodlično položeni maturi poslan v bogoslovje, kipa ga je prav kmalu zamenjal s slavistiko. Domnevamolahko, da ga je odločilno privlačilo javnoudejstvovanje za uveljavitev, napredek in praviceslovenskega naroda in jezika, ki ga je neizmernoljubil. Kmalu je potem spoznal, da mu bo za javnoudejstvovanje bolj koristna pravna šola, zatose je vpisal na tretjo fakulteto, na dunajsko pravnofakulteto. Potem je vstopil v odvetniško prakso,med katero je promoviral za doktorja pravaleta 1888, kar je bilo po prvem paragrafu avstrijskegaodvetniškega reda iz leta 1868 – od tu tečetudi naša stoletnica – pogoj za pripustitev v odvetniškipoklic.Majaronova vmesna izbira slavistike pa kljub temuni bila slučajna. Rodila se je iz njegove ljubezni doslovenskega jezika in do pisateljevanja. Saj je žekot gimnazijec sodeloval v leposlovnih listih. Lahkopa trdimo, da je slavistiki ostal zvest tudi kotpravnik. Njegova nesporna in priznana prva zgodovinskazasluga je ta, da je pretežno on v svojidobi ustvarjal sodoben, terminološko lep in, kakorga ocenjujejo naši odlični pravniki, uglajenpravniški slovenski jezik. To ni bilo lahko delo,če se pomisli, da so vsi zakoni in pravni učbenikiv tisti dobi izhajali le v nemškem jeziku, pa tudiuradovanje se je vršilo v nemščini, in boj dr. Majaronaje šel tudi za tem, da se slovenščina uvedena slovenskih območjih tedanje Avstrije tudi vuradno poslovanje. Za gojitev in poučevanje lepegaslovenskega pravniškega jezika je dr. Majaronudajalo največ prilike njegovo urejevanje slovenskegastrokovnega časopisa Slovenski pravnik«. Urednikin plodoven sotrudnik – avtor mnogih člankovje bil dr. Majaron že prva štiri leta in nato odleta 1898 pa vse do 1921. leta, skupaj torej preko25 let.Vsem trem, Majaronu, Politeu in Stefanoviću, ješteti v zaslugo še to, da jim je uspelo vzgojiti inzbrati najboljše sodobne pravnike za sotrudnikeglasil, ki so jih urejali.Pisateljevanje Majarona, pa tudi Politea in Stefanovićapa se nikakor ni začelo na področju pravne