ODVETNIK st-67

Odvetnik 67 / jesen 2014 Zgodovina odvetništva55Stanislav Fortuna,upokojeni odvetnik iz LjubljaneDr. Vladimir Šuklje – eminentni odvetnik izpolpretekle dobeNajvečja sreča mislečega človeka je razvozlati tisto, kar se da razvozlati, in mirno sprejeti tisto, česar sene da razvozlati, bi se morda glasila nekoliko parafrazirana misel Johanna Wolfganga von Goetheja.In ne morem se znebiti misli, da je bila to tudi miselna podstat prizadevanj dr. Vladimirja Šukljeta, 1eminentnega odvetnika iz polpretekle dobe, stanovskega kolega z velikimi zaslugami za ohranitevin razvoj­­našega stanu v času, ko se je stari svet podiral, o nastajajočem pa se ni vedelo skoraj nič.Pa še tisto, kar se je vedelo, je bilo v glavnem plod osebne prizadetosti ali histerične propagande.Odvetnik dr. Vladimir Šuklje.Dr. Vladimir Šuklje se je rodil v stoletje, ki so ga zaznamovalesvetovne vojne, revolucije, preseljevanja,izginjanja celih družbenih plasti. Tudi tistih, v katerihso se desetletja, če ne stoletja, vzgajali ljudje zaoprav ljanje državnih zadev. Brez slabšalnega prizvoka,ki so ga dodali povzpetniki, a tudi brez sprenevedanjabi jim rekli elite.Mislim, da drugi narodibrez posebnih frustracijvsrkavajo elite, ki seoblikujejo skozi stoletja.Tudi take, ki imajo koreninedrugod. Če nebi bilo tako, knez Schwarzenbergne bi mogelpostati zunanji ministerČeške republike– a pri nas bi se mu gotovooponeslo, da so senjegovi pred pol tisočletjapritepli z Nemškega(nacionalni element),da pripada ostankomplemstva (razredni element)in da ima v lastirazkošni grad Hluboka,ne pa kakšne odvečnepodrtije (elementzavisti).Najbrž bi kakšne empirične raziskave pojasnile, kako jestarim elitam uspelo, da so vsem človeškim slabostimnavkljub v stoletnem, včasih celo večstoletnem razvojurazvile mehanizme za znosno funkcioniranje skupnosti.Ko so pokojno kraljico mater, mater sedanjebritanske monarhinje, okoli njenega stotega rojstnegadne spraševali, katera človeška lastnost se ji zdi najpomembnejša,je menda odgovorila, da spodobnost. Naprvi pogled tak odgovor vzbudi odpor. A po treznempremisleku se ti ta lastnost pokaže kot izvrstni družbeniregulator. Ni spodobno, da preklinjaš kot Turek. Nispodobno, da ponižuješ ženo. Ni spodobno, da goljufašposlovnega partnerja. Ni spodobno, da zasmehuješprocesnega ali političnega nasprotnika. In ni spodobno,da ga pohodiš, ko je na tleh.Na žalost naš narod takšne družbene ozmoze ne zmore,ampak trdovratno preganja dejanske ali potencialneelite. Kako naj si sicer razložim, da je sovražno vzdušjepregnalo mnogo plemiških družin po koncu prvesvetovne vojne. Da je pregnalo ali celo iztrebilo dobršendel meščanskih družin med drugo svetovno vojnoin po njej. Da je obsodilo na notranje izgnanstvocelo mnoge komunistične zanesenjake, ki so sanjali oboljšem svetu.Ta nenavadni uvod sem izbral zato, ker je bil odvet nikdr. Vladimir Šuklje patricij po poreklu in kozmopolitpo dometu svojega bivanja. Patricij zato, ker je njegovosebni spomin segal vsaj do starega očeta prof. FranaŠukljeta, 2 plemiča, deželnega glavarja VojvodineKranjske in graščaka z gradu Kamen pri Novem mestu.Kozmopolita zato, ker se je v družino izvrstnegatehničnega strokovnjaka dr. ing. Vladimirja Šukljetast. 3 rodil v Dalmaciji, ker je študiral pravo in filozofijov Ljubljani in Pragi, ker se niti pred drugo svetovnovojno niti med njo niti po njej politično ni dal ujeti vslovenski razkol, ker je njegov trud za obstoj, položajin podobo odvetništva odmeval ne le pri njegovempoklicnem delu, marveč po celi socialistični Jugoslavijiin tudi v tujini, ker se ni zapiral v zatohle miselnesheme, ampak je imel dovolj širine, da je oboževaltudi petje Marjane Deržaj.Ker je dr. Šuklje odraščal v najboljši tradiciji zmernihnarodnjakov, mu ni ušlo, da se je v družini govorilo opolitičnih bojih starega očeta v ljubljanskem deželnemzboru in dunajskem državnem zboru, o prelomljenihobljubah cesarja Franca Jožefa do enakopravnejše rabeslovanskih jezikov, o neznačajnem paktiranju slovenskihnarodnjakov z nemško stranko, o prizadevanjihstarega očeta za popotresno obnovo Ljubljane in zaizgradnjo belokranjske železnice (kot dela načrtovane1Dr. iur. Vladimir pl. Šuklje (1907–1984), odvetnik, pred drugo svetovno vojno predsednik slovenskega dela Samostojne demokratske stranke, predsednik Odvetniškezbornice Slovenije (1960–1963), predsednik Zveze odvetniških zbornic Jugoslavije (1962/1963), član Sveta (Conseil) Mednarodne unije odvetnikov.2Prof. Fran pl. Šuklje (1848–1923), ranjen in ujet v bitki pri Hradcu Kralovem (1866), vitez Leopoldovega reda (1899), častni meščan mesta Ljubljane, deželniposlanec v Ljubljani, državni poslanec na Dunaju, deželni glavar Vojvodine Kranjske (1908–1911), povzdignjen v dedni plemiški stan (1909) kot »Edler von Šuklje«.Vladarski ukaz je zanimiv tudi z jezikoslovnega vidika: pisan je v nemščini, pisava je gotica, a plemiški priimek vsebuje črki »Š« in »j«, kar je morala biti v tistem časuprava redkost.3Dr. ing. Vladimir pl. Šuklje (1878–1920), doktor tehničnih ved, strokovnjak za vodogradnje.