54 Zgodovina odvetništvaOdvetnik <strong>67</strong> / jesen 2014Enake teme kot danesKot zanimivo<strong>st</strong> iz polpretekle zgodovine objavljamo novinarsko poročilo o zasedanju Zveze odvetniškihzbornic Jugoslavije 11. julija 1954 v Rogaški Slatini. 1 Poročilo je bilo objavljeno v takrat vodilnemnacionalnem dnevniku Slovenskem poročevalcu, ki je bil predhodnik današnjega Dela. Čeprav gre zaobdobje trdega socializma, so odvetniki razpravljali o enakih temah, kot danes, in sicer kakšno najbo nagrajevanje odvetnikov ter kako krepiti odvetniško etiko in disciplino.Rogaška Slatina, 11. jul. (po telefonu). Danesdopoldne je končala svoje delo IV. letnaskupščina Zveze odvetniških zbornic Jugoslavije.Skupščina je izvolila nov izvršni odbor,kateremu predseduje odvetnik dr. AnteStopic iz Zagreba. Prav tako je skupščina določila,da bo prihodnja skupščina v Ohridu.Delegati so tudi sprejeli nov proračun in pravilasvoje organizacije.Na današnjem delu skupščine so 4 komisijeporočale o svojih sklepih. Najbolj se je skupščinaposvetila vprašanju nagrajevanja odvetnikov.Eni so za<strong>st</strong>opali <strong>st</strong>ališče, naj se uvedenačelo svobodnega dogovarjanja med odvetnikiin <strong>st</strong>rankami, drugi so bili pa načelnoproti svobodnemu dogovarjanju, češ taknačin nagrajevanja ne bi bil v skladu z družbenofunkcijo odvetnikov. Po daljši razpravije skupščina sprejela kompromisni predlog,da je namreč tarifa osnova odvetniškeganagrajevanja, da pa lahko odvetnikisklepajo tudi svobodne dogovore, v kolikorse <strong>st</strong>ranke s takim načinom nagrajevanja<strong>st</strong>rinjajo. Glede novega zakona o odvetništvuje skupščina sprejela priporočilo,naj bi ta zakon ne bil samo okviren, marvečnaj vsebuje vsa določila o odvetništvu.Glede krepitve odvetniške etike in disciplineje skupščina sprejela priporočila, naj odvetniškezbornice skrbijo za ideološko-političnoin moralno usposabljanje odvetnikov,da najdejo najprimernejše načine za<strong>st</strong>rokovni dvig odvetnikov in odvetniškihpripravnikov, da se zao<strong>st</strong>ri kriterij odvetniškihpripravnikov in naj se za te pripravnikesprejema predvsem dokončane študenteprava, saj je treba dalje zao<strong>st</strong>riti kriterij privpisu odvetnikov, okrepiti nadzor<strong>st</strong>vo naddelom odvetnikov in pripravnikov in zboljšatiodnose med odvetniki in organi pravosodja.Končno je skupščina sprejela še priporočilo,naj bi gospodarska podjetja za<strong>st</strong>opali predgospodarskimi sodišči predvsem odvetniki,ne pa pravni referenti podjetij. Sprejelaje tudi nekatere predloge glede spremembedoločil socialnega zavarovanja odvetnikov.1Prispevek je bil objavljen na prvi <strong>st</strong>rani časopisa Slovenski poročevalec, 11. julija 1954.
Odvetnik <strong>67</strong> / jesen 2014 Zgodovina odvetništva55Stanislav Fortuna,upokojeni odvetnik iz LjubljaneDr. Vladimir Šuklje – eminentni odvetnik izpolpretekle dobeNajvečja sreča mislečega človeka je razvozlati ti<strong>st</strong>o, kar se da razvozlati, in mirno sprejeti ti<strong>st</strong>o, česar sene da razvozlati, bi se morda glasila nekoliko parafrazirana misel Johanna Wolfganga von Goetheja.In ne morem se znebiti misli, da je bila to tudi miselna pod<strong>st</strong>at prizadevanj dr. Vladimirja Šukljeta, 1eminentnega odvetnika iz polpretekle dobe, <strong>st</strong>anovskega kolega z velikimi zaslugami za ohranitevin razvojnašega <strong>st</strong>anu v času, ko se je <strong>st</strong>ari svet podiral, o na<strong>st</strong>ajajočem pa se ni vedelo skoraj nič.Pa še ti<strong>st</strong>o, kar se je vedelo, je bilo v glavnem plod osebne prizadeto<strong>st</strong>i ali hi<strong>st</strong>erične propagande.Odvetnik dr. Vladimir Šuklje.Dr. Vladimir Šuklje se je rodil v <strong>st</strong>oletje, ki so ga zaznamovalesvetovne vojne, revolucije, preseljevanja,izginjanja celih družbenih pla<strong>st</strong>i. Tudi ti<strong>st</strong>ih, v katerihso se desetletja, če ne <strong>st</strong>oletja, vzgajali ljudje zaoprav ljanje državnih zadev. Brez slabšalnega prizvoka,ki so ga dodali povzpetniki, a tudi brez sprenevedanjabi jim rekli elite.Mislim, da drugi narodibrez posebnih fru<strong>st</strong>racijvsrkavajo elite, ki seoblikujejo skozi <strong>st</strong>oletja.Tudi take, ki imajo koreninedrugod. Če nebi bilo tako, knez Schwarzenbergne bi mogelpo<strong>st</strong>ati zunanji mini<strong>st</strong>erČeške republike– a pri nas bi se mu gotovooponeslo, da so senjegovi pred pol tisočletjapritepli z Nemškega(nacionalni element),da pripada o<strong>st</strong>ankomplem<strong>st</strong>va (razredni element)in da ima v la<strong>st</strong>irazkošni grad Hluboka,ne pa kakšne odvečnepodrtije (elementzavi<strong>st</strong>i).Najbrž bi kakšne empirične raziskave pojasnile, kako je<strong>st</strong>arim elitam uspelo, da so vsem človeškim slabo<strong>st</strong>imnavkljub v <strong>st</strong>oletnem, včasih celo več<strong>st</strong>oletnem razvojurazvile mehanizme za znosno funkcioniranje skupno<strong>st</strong>i.Ko so pokojno kraljico mater, mater sedanjebritanske monarhinje, okoli njenega <strong>st</strong>otega roj<strong>st</strong>negadne spraševali, katera človeška la<strong>st</strong>no<strong>st</strong> se ji zdi najpomembnejša,je menda odgovorila, da spodobno<strong>st</strong>. Naprvi pogled tak odgovor vzbudi odpor. A po treznempremisleku se ti ta la<strong>st</strong>no<strong>st</strong> pokaže kot izvr<strong>st</strong>ni družbeniregulator. Ni spodobno, da preklinjaš kot Turek. Nispodobno, da ponižuješ ženo. Ni spodobno, da goljufašposlovnega partnerja. Ni spodobno, da zasmehuješprocesnega ali političnega nasprotnika. In ni spodobno,da ga pohodiš, ko je na tleh.Na žalo<strong>st</strong> naš narod takšne družbene ozmoze ne zmore,ampak trdovratno preganja dejanske ali potencialneelite. Kako naj si sicer razložim, da je sovražno vzdušjepregnalo mnogo plemiških družin po koncu prvesvetovne vojne. Da je pregnalo ali celo iztrebilo dobršendel meščanskih družin med drugo svetovno vojnoin po njej. Da je obsodilo na notranje izgnan<strong>st</strong>vocelo mnoge komuni<strong>st</strong>ične zanesenjake, ki so sanjali oboljšem svetu.Ta nenavadni uvod sem izbral zato, ker je bil odvet nikdr. Vladimir Šuklje patricij po poreklu in kozmopolitpo dometu svojega bivanja. Patricij zato, ker je njegovosebni spomin segal vsaj do <strong>st</strong>arega očeta prof. FranaŠukljeta, 2 plemiča, deželnega glavarja VojvodineKranjske in graščaka z gradu Kamen pri Novem me<strong>st</strong>u.Kozmopolita zato, ker se je v družino izvr<strong>st</strong>negatehničnega <strong>st</strong>rokovnjaka dr. ing. Vladimirja Šukljeta<strong>st</strong>. 3 rodil v Dalmaciji, ker je študiral pravo in filozofijov Ljubljani in Pragi, ker se niti pred drugo svetovnovojno niti med njo niti po njej politično ni dal ujeti vslovenski razkol, ker je njegov trud za ob<strong>st</strong>oj, položajin podobo odvetništva odmeval ne le pri njegovempoklicnem delu, marveč po celi sociali<strong>st</strong>ični Jugoslavijiin tudi v tujini, ker se ni zapiral v zatohle miselnesheme, ampak je imel dovolj širine, da je oboževaltudi petje Marjane Deržaj.Ker je dr. Šuklje odraščal v najboljši tradiciji zmernihnarodnjakov, mu ni ušlo, da se je v družini govorilo opolitičnih bojih <strong>st</strong>arega očeta v ljubljanskem deželnemzboru in dunajskem državnem zboru, o prelomljenihobljubah cesarja Franca Jožefa do enakopravnejše rabeslovanskih jezikov, o neznačajnem paktiranju slovenskihnarodnjakov z nemško <strong>st</strong>ranko, o prizadevanjih<strong>st</strong>arega očeta za popotresno obnovo Ljubljane in zaizgradnjo belokranjske železnice (kot dela načrtovane1Dr. iur. Vladimir pl. Šuklje (1907–1984), odvetnik, pred drugo svetovno vojno predsednik slovenskega dela Samo<strong>st</strong>ojne demokratske <strong>st</strong>ranke, predsednik Odvetniškezbornice Slovenije (1960–1963), predsednik Zveze odvetniških zbornic Jugoslavije (1962/1963), član Sveta (Conseil) Mednarodne unije odvetnikov.2Prof. Fran pl. Šuklje (1848–1923), ranjen in ujet v bitki pri Hradcu Kralovem (1866), vitez Leopoldovega reda (1899), ča<strong>st</strong>ni meščan me<strong>st</strong>a Ljubljane, deželniposlanec v Ljubljani, državni poslanec na Dunaju, deželni glavar Vojvodine Kranjske (1908–1911), povzdignjen v dedni plemiški <strong>st</strong>an (1909) kot »Edler von Šuklje«.Vladarski ukaz je zanimiv tudi z jezikoslovnega vidika: pisan je v nemščini, pisava je gotica, a plemiški priimek vsebuje črki »Š« in »j«, kar je morala biti v ti<strong>st</strong>em časuprava redko<strong>st</strong>.3Dr. ing. Vladimir pl. Šuklje (1878–1920), doktor tehničnih ved, <strong>st</strong>rokovnjak za vodogradnje.
Change language