ODVETNIK st-67

Odvetnik 67 / jesen 2014 Beseda urednika5Andrej Razdrih,odvetnik v LjubljaniOdvetniki nismo prodajalci pravnih storitev,temveč varuhi človekovih pravicŠturm: Kaj pa, če minister odreče soglasje?Kozinc: Potem tarifa ostane takšna, kakršna je. Se ne zviša.Šturm: Kaj pa, če minister umakne že dano soglasje?Kozinc: Čakajte, čakajte, tega pa ne more. To ni kar tako.(Dialog med ministrom dr. Lovrom Šturmom in predsednikom OZS Miho Kozincem v Studiu ob 17‐ih,1. program Radia Slovenija, 13. februar 2008, ki dokazuje, da se zgodovina ponavlja.)Foto: Boštjan VrhovecOb zaključku redakcije te številkeOdvetnika mi ni bil znan odzivnovega ministra za pravosodjemag. Gorana Klemenčiča in javnihobčil glede nove odvetnišketarife, ki je bila sprejeta 23. septembrana zasedanju izredneskupščine Odvetniške zborniceSlovenije (OZS). SkupščinaOZS pravzaprav ni sprejela novetarife, temveč nekoliko modificiranostaro tarifo, ki je veljala doleta 2008, ko je parlament uzakonilt. i. Šturmovo tarifo.Takrat smo namesto več kot stolet starega sistema obračunavanja posameznih odvetniškihopravil dobili od zakonodajalca nov, »moderen«nemški sistem pavšalnega tarifiranja odvetniških storitev.Seveda brez kakršnihkoli analiz in strokovnih ugotovitevo potrebnosti takih radikalnih sprememb. Tedanjipravosodni minister dr. Šturm je takrat poudarjal, dabo nemška tarifa skrajšala in pocenila sodne postopke.Po petih letih uporabe »njegove« tarife lahko zanesljivougotovimo, da se zaradi nove tarife postopki niso nitiskrajšali niti pocenili. Ne le da se niso za stranke pocenili,celo nasprotno, podražili so se, kajti minister Šturm jehkrati močno zvišal sodne takse. Nesporno je Šturmovatarifa izjemno nagradila velike odvetniške pisarne, kizastopajo v zadevah z velikim punctumom, in na drugistrani močno udarila vse druge odvetnike, ki se ubadamoz običajnimi, vsakodnevnimi problemi državljanov.Res je morda država z uvedbo Šturmove tarife nekolikoprihranila pri izdatkih za zagovornike ex offo in zastopanjev okviru brezplačne pravne pomoči, vendar jeta ista država mnogo več zapravila s plačevanjem predujmovza vse stečajne dolžnike, fizične in pravne osebe,ne glede na njihovo upravičenosti do tako radodarnepomoči iz denarja davkoplačevalcev.Nova (stara) tarifa, ki jo je sprejela izredna skupščinaOZS, je konceptualno enaka avstrijski odvetniški tarifi,kar je razumljivo, glede na to, da smo stoletja živeli v istidržavi. O primerjavah med avstrijsko in slovensko tarifoje v Odvetniku, št. 63/2013, pisal odvetnik dr. MirkoSilvo Tischler, ki opravlja odvetniško dejavnost v Slovenijiin v Avstriji. Članek je naslovil s pomenljivim naslovom:Avstrijska tarifa je bolj pravična.Očitek, ki ga javna občila zlasti vztrajno ponavljajo, dabomo odvetniki z novo tarifo lahko zavlačevali postopkein s kopičenjem vlog dvigali stroške zastopanja, je povsemneutemeljen – že od nekdaj je dominus litis sodnik,in ne odvetnik. Še zlasti zdaj, ko načelo eventualne maksimev Zakonu o pravdnem postopku strankam ne dopuščanavajanja novih dejstev in predlaganja novih dokazovpo prvem naroku. Če pride do preložitve naroka zaradisodnikove nepripravljenosti ali do dodatnih vlog zaradiravnanja nasprotnika, naj odvetnik dela zastonj – seje vprašal tudi nekdanji ustavni sodnik in profesor na PFUniverze v Ljubljani dr. Lojze Ude. Vsi tudi pozabljajo,da nemška tarifa obstaja v okolju, kjer velja obvezno zastopanjestrank po odvetnikih. Sicer pa moramo v zvezis tarifami imeti pred očmi dejstvo, da morda že čez nekajlet sploh ne bomo več imeli odvetniških tarif, ker jihbo ukinila Evropska unija zaradi boja proti kartelnim dogovoromin obrambe načela svobodne gospodarske pobude;karkoli že to pomeni. Brez tarife namreč uspešnodelujejo odvetniki v več evropskih državah.Pri vsej tej razpravi o odvetniških tarifah pa ne smemoizgubiti izpred oči naše osnovne maksime: odvetniki nismoprodajalci pravnih storitev, ampak smo varuhi človekovihpravic.Kot zgodovinsko zanimivost v zvezi z odvetniško tarifoobjavljamo časopisno novico iz leta 1954. Takrat je namrečskupščina Zveze odvetniških zbornic Jugoslavijesprejela sklep, da je tarifa osnova odvetniškega nagrajevanja,odvetniki pa lahko s strankami sklepajotudi svobodne dogovore.OZS je pred poletnimi počitnicami sprejela izjavo zajavnost o aktualnih dogajanjih v zvezi s sodstvom, šezlasti glede ostrih kritik na račun sodstva, ki sta jih izražaladel politike in del javnih občil. Tisti, ki so brez milostiobračunavali s sodstvom zaradi enega postopka inene sodbe, so se sklicevali na sodbo Evropskega sodiščaza človekove pravice v zadevi Mustafa Erdoğan in drugiproti Turčiji. Odvetnik Aleš Velkaverh je sodbo analiziralin pokazal na razliko med kritiko sodne odločbein žalitvami sodnikov. O razžalitvah in užaljenosti z vidikasodnih odločb je v svojem izzivalnem slogu napisalčlanek sociolog dr. Gregor Tomc.Poleg tarife je drugi atribut odvetniške samostojnostiurejanje disciplinskih zadev. Zato smo se odločili, dabomo objavili sodbo Vrhovnega sodišča RS v disciplinskizadevi odvetnika, ki mu je bil izrečen odvzem praviceopravljanja odvetniškega poklica. V prihodnje bomozaradi preglednosti delovanja OZS in zaradi razlogov generalneprevencije redno objavljali odločbe o najtežjihkršitvah odvetniške discipline.