ODVETNIK st-67

44 Odvetniška zbornica SlovenijeOdvetnik 67 / jesen 2014Iz dela upravnega odbora OZSSeja, 6. junij 20141. Dopis Sodnega sveta v zvezi z varnostjo vpravosodjuSodni svet je na Ministrstvo za pravosodje naslovilpobudo, da bi se ob zagotavljanju varnostnih standardovposlovanja sodišč sodnikom in sodnemu osebju,pa tudi odvetnikom, tožilcem, pravobranilcem in notarjem,omogočil tak način vstopanja v sodne stavbe, kibi varoval njihovo dostojanstvo in ne bi oviral opravljanjanjihovih nalog.Ministrstvo za pravosodje je na pobudo odgovorilo spojasnilom, da so sodišča pri zagotavljanju varnostnezasnove samostojna v okviru odločanja in opravil sodneuprave, pri tem pa so vezana na predpise in ocenoogroženosti poslovanja organa, s hišnim redom pa meddrugim določijo tudi postopek v zvezi s kontrolo obiskovalcevter pravila o morebitnih omejitvah zaradi prostorskihin varnostnih razlogov. Nadzor nad opravljanjemzadev sodne uprave torej sodi v sodno pristojnost.Seja, 8. julij 20142. Pojasnilo Ministrstva za pravosodje gledezaračunavanja odvetniških storitevMinistrstvo za pravosodje je Vrhovnemu sodišču nazaprosilo posredovalo neobvezno pravno mnenje gledezaračunavanja storitev po Zakonu o odvetniški tarifi(ZOdvT), in sicer glede načina obračunavanja nagradeza udeležbo zagovornika na predobravnavnemnaroku in naroku za izrek kazenske sankcije v kazenskempostopku. Praksa sodišč je različna. Odvetniškazbornica Slovenije (OZS) je predlagala, da Vrhovnosodišče zavzame stališče do prakse sodišč, ki v primeru,ko takoj po opravljenem predobravnavnem narokuopravijo narok za izrek kazenske sankcije ali narokza glavno obravnavo, ne priznajo posebej nagrade zavsak dan glavne obravnave in posebej nagrade po 1.oziroma 2. poglavju 4. dela Tarife po ZOdvT, temvečle eno nagrado. Po mnenju zbornice navedeno ravnanjeni v skladu z zakonom.V zvezi z vprašanjem OZS glede nagrade za udeležbozagovornika v primeru, ko sodišče takoj po opravljenempredobravnavnem naroku opravi narok za izrekkazenske sankcije ali narok za glavno obravnavo, Ministrstvoza pravosodje pojasnjuje, da šesti odstavek 285.cčlena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) določa, dase lahko narok za izrek kazenske sankcije opravi takojpo sprejetem priznanju krivde, če tako predlagajo strankein če predsednik senata oceni, da so izpolnjeni vsipogoji. Pri tarifni številki 4102, ki ureja nagrado zagovornikaza udeležbo na narokih izven glavne obravnave,je pod točko 2 določeno, da se več narokov ali dejanjna isti dan šteje za en narok ali eno dejanje. Navedenopomeni, da v primeru, ko predobravnavni narokpreide neposredno v narok za izrek kazenske sankcije,odvetnik dobi nagrado po tej tarifni številki (v razponumed 20 in 165 evri) samo enkrat. Izbrani odvetniklahko to nagrado po kriterijih 13. člena ZOdvT v možnostihdanega razpona tudi poveča. Nasprotno pa odvetnikv primeru, ko predobravnavni narok preide neposrednov glavno obravnavo, prejme posebej nagradoza udeležbo na naroku izven glavne obravnave po tarifništevilki 4102 v razponu med 20 in 165 evri ter posebejnagrado za vsak dan glavne obravnave po tarifništevilki 4322 v razponu med 45 in 310 evri.3. Prijava terjatev v stečaj v povezavi zvarstvom odvetniške poklicne tajnostiOZS je evidenčnemu oddelku Vrhovnega sodišča posredovalavprašanje odvetnice iz Trbovelj glede prija-Izjava OZS o aktualnih dogodkih v zvezi s sodstvom 1Odvetniška zbornica Slovenije je že junija 2013 sprejela izjavo za javnost, s katero je podprla neodvisnostsodstva in opozorila na nedopustne pritiske medijev in izvršilne oblasti na sodstvo.V zvezi z aktualnimi dogodki, povezanimi s sodstvom, odvetniki kot varuhi človekovih pravic štejemo argumentiranokritiko tako delovanja sodstva kot posameznih sodb za dopusten in legitimen odziv na ravnanjeene od vej oblasti.Žaljive in neargumentirane diskvalifikacije tako celotnega sodstva kot posameznih sodnikov pa niso primerne,temveč so škodljive in nevarne. Zato ni presenetljivo, da so mediji poročali celo o fizičnem napaduna sodnico, ki je prihajala v službo.Slovenski odvetniki kot del pravosodja take ekscese odločno obsojamo. Istočasno OZS izraža zaskrbljenostzaradi nazorske polarizacije med sodniki in jih poziva, naj ohranijo ne samo svojo dejansko nepristranskost,temveč tudi, kot jim nalaga kodeks, videz nepristranskosti, kar pomeni, da mora sodnik upoštevatitudi, kako javnost doživlja okoliščine, ki bi lahko vzbujale dvom o njegovi nepristranskosti.Glede ravnanja odvetnikov pa OZS vztraja pri spoštovanju načela 18 Kodeksa odvetniške poklicne etike,ki odvetnikom nalaga varovanje ugleda sodišč in izrecno prepoveduje dajanje žaljivih in omalovažujočihizjav o delu sodišč in njihovih odločitvah.Predsednik OZS Roman Završek1Izjava je bila sprejeta na seji upravnega odbora Odvetniške zbornice Slovenije (OZS) 8. julija 2014, 10. julija pa jo je OZS poslala javnim občilom v objavo.