ODVETNIK st-67

Odvetnik 67 / jesen 2014 Retorika43Tisti, ki z nespuščeno roko, ko jo enkrat dvigne, izsiljujebesedo, maha sem ter tja z upognjeno dlanjo kakorkakadu z glavo,je za govorca vsekakor moteč, še zlasti,če nadaljuje s svojim početjem »človeka, ki nenehnoprehiteva in se ves čas nahaja na levi strani cestišča«– čeprav mu govorec z jasnim nebesednim sporočilom(prikimavanje, pogled, kretnja potrditve in sprejema)zagotovi, da bo vsak hip dobil besedo. Vsekakor si zaslužipouk iz »primera Adenauer«.Adenauer je govoril v zveznem parlamentu, poslanecBluchner pa se z marsičim v njegovem govoru ni strinjalin je večkrat dvignil roko, da bi dobil besedo in bilahko ugovarjal. Nazadnje mu je kancler rekel: »GospodBluchner, kadar hočete iti na stranišče, vam nitreba vsakokrat posebej prositi za dovoljenje,« in jegovoril naprej. 32Ali pa razmislek »primera Auden«:angleški pesnikWystan Hugh Auden, ki je postal ameriški državljan,je nekoč predaval o Shakespearu v prenapolnjenem avditorijuna neki šoli v New Yorku. Ko je pred seboj videlmorje obrazov, je rekel: »Če me kdo od vas ne sliši,prosim, ne dvigujte rok, ker sem tudi kratkoviden.« 33Morilci, ki po nepotrebnem ne obremenjujejosvojih rok s prijavo k besediDa se ne bi po nepotrebnem izpostavljali, nekateri spobudami napadejo predavatelja med odmorom. Taktrop morilcev seveda predavatelju iztrga počitek in poudarisvojo pomembnost. Zakaj bi bil nekdo eden izmedmnožice, ko pa lahko pride na avdienco, kadarkolise mu zazdi. Tudi znanstvo z delilcem besede prideprav, kadar dotični neopazno dregne dotičnega – karpovzroči zmedo, saj dobi besedo skrita karta. Če povezovalecne opazi prijave, marsikdo igra užaljenost,vije roko kvišku kakor mučenik in lobira pri sosedih,da bi povezovalca označili za barabo. Zdrava oseba biz nasmehom visoko dvignila roko in če še vedno nebi šlo – dodala vzklik.Ne posežem v besedo iz trme in maščevanjaKar tare se anekdot na temo o tistih, ki, ko jih opomnijo,da naj ne skačejo v besedo, zaradi užaljenosti ne rečejoničesar več, četudi bi koga kača pičila.»Ročne spretnosti« priglašanja1. Dvignem razširjeno dlan (s tem ustavim plaz besedpredavatelja in mu sporočam – ustavi konje, izstopi,jaz bi govoril).2. Dvignjena pest (želim prepir) – ali pozivam k boju(Dušan Semolič).3. Dvig dveh prstov – peace, brother.4. Dvignem tri prste ene roke in pet prstov druge. Topomeni, da želim govoriti o osmi točki.Drugi gibiŽelja po govorjenju, ki jo govorica telesa nakaže znaprej nagnjeno držo, s privzdigovanjem oči. Osterpogled zasika »utihni«. Izkazovanje trpljenja ob poslušanju.Čustveno izsiljevanje. Prijava k besedi jelahko odkašljevanje, nenaden zasuk telesa, dvignjenaobrv. Načini prijave pa so v vseh barvah ponižni alivzvišeni, sramežljivi ali polni govorčeve postavnosti.Zloraba gibaVisoko dvignjena roka kljub potrditvi, da je prijavasprejeta in bo beseda vsak čas podeljena,pomeni neverodostojenpritisk na vodjo srečanja. Vsakokratnodvigovanje roke pa pomeni pritisk na znanje in dejavnostpreostalih, kakor so odkrile ustrezne službe vVeliki Britaniji.Če želijo učenci osnovne šole v Dagehamu pri Londonuodgovoriti na zastavljeno vprašanje, ne smejoveč dvigniti roke, da ne bi pri sošolcih krepili občutkaogroženosti. Vodstvo šole je ukrep pojasnilo tudi stem, da roke dvigujejo vedno isti učenci, medtem kopreostali pasivno sedijo. Ko učitelj kaj vpraša tudi manjdejavne otroke, jih lahko prestraši, ker snovi ne znajoali menijo, da je ne znajo. Da bi prizanesli tistim, kine poznajo odgovora na zastavljeno vprašanje, so zatouvedli sistem klic prijatelju v sili: učenec, ki ne zna odgovoriti,imenuje drugega, ki odgovori namesto njega.Kot piše londonski časnik Telegraph, je novi sistemprecej povečal pozornost otrok pri pouku. 34Napačna znamenjaIzkušen usklajevalec razprave ločuje zasebne gibe odznamenj prijave k besedi. Če se kdo popraska za ušesom,ga gotovo ni zasrbela misel. Nerodno je tudi, kadardelitelj besede zamenja zasebno namigovanje zaprijavo k besedi.Je pa besede gospodar in njen skrbnik.Razpravljati o diskusiji – ni debateDa predavatelj s pogledom zazna govorico gibov,mora biti z občinstvom v nenehnem soočenju. Nikakorne more oseba iz občinstva govorcu s kretnjoroke sporočiti, da želi besedo, če si govorec v sladostrastnemegotripu zatiska oči in uživa v zvenu lastnegaglasu. Temeljni cilj povezovalca srečanja je namreč,naj udeleženci govorijo velikokrat – vendar pomalo časa. Brez Bahtina je nemogoče opisati velikanskipomen sporazumevanja v skupini in medsebojnegasoočenja izjav.Izjavi seveda ne sledi vedno neposredni glasni odgovor:aktivno odzivno razumevanje slišanega (na primerukaza) se lahko neposredno uresniči v dejanju(izpolnitev ukaza ali povelja, razumljenega in sprejetegakot nekaj, kar zahteva izpolnitev), lahko pa nekajčasa ostane molčeče odzivno razumevanje …, vendarje to, rekli bi, odzivno razumevanje z zadržano reakcijo:prej ali slej se bo to, kar je bilo slišano in razumljeno,odzvalo v govorih, ki temu sledijo, ali v vedenjuposlušalca … 3532Krušnik, S., nav. delo, str. 9.33Krušnik, S., nav. delo, str. 26.34Vir: Učenci v šolah ne bodo več dvigali rok, Delo, 20. junij 2007.35Bathin, M.: Estetika in humanistične vede, Studia Humanitatis, Ljubljana 1998, str. 246.